Industrijska konoplja ohranila starodavne jame

Objavljeno , Konoplja Net
Industrijska konoplja ohranila starodavne jame

Znanstveniki so odkrili, da je industrijska konoplja ključ pri ohranitvi starodavnih indijskih jam Ellora, ki v zvezni državi Maharasthra skrivajo dihjemajoče antične arheološke strukture, zaščitene kot svetovna kulturna dediščina pri UNESCU. Jame naj bi bile stare okrog 1500 let in raziskovalci so se dolgo časa čudili, kako je mogoče, da jih insekti, naravne sile in razkroj niso bolj načeli. A nedavna raziskava, ki sta jo izvedla arheološki kemik, nekdanji vodja indijskih arheologov Rajdeo Singh in profesor botanike MM Sardesai z Univerze dr. Babasaheb Ambedkar Marathwada, naj bi končno razrešila enigmo. Zaradi katere si niso glave razbijali le znanstveniki, ampak tudi številni verniki, saj jame obsegajo kar 34 fantastičnih templjev, ki so namenjeni trem glavnim indijskim religijam: hinduizmu, budizmu in džainizmu.

»Jame so dihjemajoč primer v skalo vklesane arhitekture, ki predstavljajo spomenik domišljiji in mojstrstvu njihovih stvariteljev,« sta zapisala Singh in Sardesai. In dodala, da je ohranitev arheološkega najdišča tako zgodovinsko kot religiozno izrednega pomena in darilo moderni civilizaciji. Tisti, ki so ustvarili jame, so morali storiti nekaj, da so se tako dolgo ohranile, sicer bi jih vročina, mraz, veter, vlaga in živali gotovo že dodobra načele. Singh trdi, da je bila v glino in kamnite sklade primešana industrijska konoplja, kar je potrdila tudi tehnologija: elektronsko mikroskopiranje, infra rdeča spektroskopija, Fourierjeva transformacija in stereo-mikroskopske študije. »Konopljina vlakna so bolj obstojna, lepljivost konoplje pa bi lahko pripomogla k nastanku trdnega veziva. Industrijska konoplja prav tako regulira vlago, je odporna na insekte in je znana po tem, da veže vlago iz okolice,« sta ohranitvene lastnosti konoplje pojasnila raziskovalca.

A zanimivo je, da ni nujno, da je bila industrijska konoplja uporabljena z namenom ohranitve, ampak iz religioznih ali zgolj gradbenih razlogov. »Ker ima omet iz konoplje sposobnost, da skladišči vročino, je odporen na ogenj in absorbira 90 odstotkov zvoka, so si menihi v Ellorinih jamah s tem ustvarili zelo mirno in prijazno življenjsko okolje,« ocenjujeta raziskovalca. Pred njunim odkritjem so ocenjevali, da lahko industrijska konoplja ohranja stavbe in strukture 600 do 800 let, a njuna raziskava in seveda mojstrstvo indijskih arhitektov in slikarjev pa sta to številko kar podvojila. Čeprav torej ni popolnoma jasno, zakaj so menihi in častilci v teh prekrasnih jamah uporabljali konopljin omet in če so se zavedali, kakšen učinek bo imel, pa je gotovo to, da so s tem omogočili sodobnim znanstvenikom, da podrobno preštudirajo to področje in se učijo o teh strukturah, kipih, poslikavaha in tistih, ki so jih zgradili. S tem pa so tudi ohranili mnogo informacij o starodavnih indijskih civilizacijah in njihovih fascinantnih gradnjah.

Viri: mashable.com www.dailymail.co.uk indiatimes.com




Starejša novica Novejša novica

Zadnje zelene novice

Priporočamo