Konoplja - tabu ali poslovna priložnost?

Objavljeno , Konoplja Net
Konoplja - tabu ali poslovna priložnost?

150 kmetovalcev je letos na okoli 500 hektarjih posejalo industrijsko konopljo (Cannabis Sativa L.), ki bo v manj kot pol leta zrasla do pet metrov visoko in rodila med 400 do 600 ton konopljinih semen v tržni vrednosti 3,2 do 4,8 milijona evrov. Ob hkratni industrijski izrabi konopljinih vlaken kot osnovne surovine za izdelavo papirja, tkanine, izolacijo itd. bi lahko zaslužili dodatnih 100 do 150 tisoč evrov. Jugoslavija je bila pred pol stoletja tretja proizvajalka konoplje na svetu in je imela zasajenih 70.000 hektarjev te vsestransko uporabne rastline, ki so jo v Mezopotamiji in antičnem Egiptu gojili že 2800 let pred našim štetjem in iz nje izdelovali tkanino, vrvi, zdravila, papir in jo uporabljali v prehrani.

»Prohibicija konoplje se je med drugim začela z iznajdbo sintetičnih materialov in zdravil. Velike korporacije so na političnem parketu, tudi na ravni Združenih narodov, močno lobirale, da je večina držav uvrstila konopljo med prepovedane droge,« uvodoma razkrije Miran Perko iz inštituta Zelena direktiva nekaj dejstev, zakaj je danes ta uporabna in za pridelavo nezahtevna rastlina v poslovnem smislu pri nas domala še povsem neizkoriščena.

Avtomobil iz konoplje

V svetu se zadnja leta ponovno vračajo k pridelavi in predelavi konoplje. Iz nje izdelujejo izolacijske materiale, avtomobilske komponente in druge izdelke z večjo dodano vrednostjo, na primer konopljino olje. Najbolj znan primer je avtomobilska karoserija, ki jo je Henry Ford že leta 1941 izdelal iz zmesi plastike in konopljinih vlaken in je bila precej manj občutljiva na trke kot pločevina.

Ameriška deklaracija o neodvisnosti je bila pisana na konopljin papir, iz tega obstojnejšega papirja naj bi bili tudi slovenski tolarski bankovci. Odnos do konoplje se počasi, a vztrajno spreminja tudi pri nas. »Konoplja je izginila z naših polj in iz zavesti, zato smo se leta 2010 registrirali tudi kot kmetijsko gospodarstvo Zelena direktiva in še istega leta začeli gojiti industrijsko konopljo. V rednem zaposlitvenem razmerju imamo dva sodelavca, v času večje intenzivnosti dela pa z nami sodeluje okoli deset ljudi.

Finančna krivulja poslovanja je obrnjena navzgor, kar je najpomembnejše. Glede na to, da je bil kapitalski vložek ob ustanovitvi inštituta 10 evrov, računalnik in najeta pisarna, za letos pa so predvideni prihodki od prodaje in storitev 35.000 evrov, smo lahko zadovoljni. Največ prihodkov ustvarimo s prodajo svojih konopljinih izdelkov na tržnicah, kjer se predstavljamo kot ekološka kmetija Zelena direktiva, s prodajo sortnega semena, uvoženega iz Madžarske, ter z izobraževalno dejavnostjo. Pri organiziranju seminarjev je naš partner biotehniška fakulteta v Mariboru, sodelujemo tudi z Inštitutom za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu,« predstavi svoje poslovanje Perko. V Sloveniji je industrijsko konopljo (Cannabis Sativa L.) dovoljeno gojiti od leta 2004, dovoljenja izdaja ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Med slovenskimi kmetovalci in podjetji zanjo očitno raste zanimanje, saj je bilo leta 2010 zasejanih okoli 30 hektarov, lani je bilo registriranih 120 pridelovalcev na 200 hektarjih, letos pa konoplja raste že na okoli 500 hektarih njiv, dobra tretjina v Pomurju, od koder prihajata tudi Oliver Berden in Vinko Škraban. Oba sta se za gojenje in ustanovitev svojih podjetij odločila zaradi pozitivne izkušnje samozdravljenja s konopljo.

Planet konoplje

»Imel sem vneto oko. Po treh mesecih uživanja antibiotikov in mazanja z raznimi kremami se stanje ni izboljšalo. Začel sem piti konopljino olje in si z njim mazal oko. V enem tednu se je oko pozdravilo. Prepoznal sem potencial konoplje za zdravljenje in se tako odločil za distribucijo in razvoj konopljinih izdelkov, ki bi lahko nešteto ljudem pomagali pri zdravstvenih tegobah,« opiše svojo izkušnjo Vinko Škraban. »Leta 2012 sem ustanovil s. p., letos še d. o. o. in začel s trženjem in prodajo konopljinega olja. Ker je na trgu velika ponudba uvoza iz vzhodnih držav, se je bilo sprva težko prebiti med konkurenco, a smo stranke prepričali s kakovostnimi izdelki.

Trenutno je v naši ponudbi prek 15 vrst različnih prehranskih in kozmetičnih artiklov iz konoplje, razvijamo še nove. Semena, konopljino olje in moka so naše osnovne surovine, iz katerih razvijamo izdelke. Če nismo sposobni sami financirati in izvesti izdelka, poiščemo kooperante, ki so registrirani za tovrstno dejavnost, in skupaj razvijemo kakovosten slovenski konopljin izdelek. Prodajamo na tržnicah in sejmih, naši odjemalci so prehranske trgovine. Trenutno zalagamo okrog 40 prehranskih trgovin po vsej Sloveniji, povpraševanje pa imamo tudi iz tujine, in sicer Hrvaške, Italije, Avstrije, Nemčije in Kanade. Zaposlujemo 9 ljudi, največ komercialistov, morda bomo do konca leta zaposlili še dodatne tri osebe,« pove direktor podjetja Planet konoplje, ki beleži skokovito rast poslovanja.

V letu 2012 smo imeli v 5 mesecih od ustanovitve okrog 4 tisoč evrov prometa, lani nekaj čez 40 tisoč, za 2014 pa pričakujemo okrog 100 tisoč. Dobiček je odvisen od posameznega artikla, giblje pa se med 20 in 50 odstotki. Približno dve tretjini dobička od prodaje reinvestiramo v razvoj.« Škraban je prepričan, da ima »Slovenija idealne razmere za vzgojo konoplje,« poleg tega ima ogromen, neomejen potencial, saj pri konoplji ni nobenega odpadnega materiala, lahko se uporablja v prehranski industriji, gradbeništvu, pri izdelavi plastike in papirja. Naše podjetje ima ogromno povpraševanja po tej surovini in izdelkih doma in iz Evrope, povpraševanje pa smo dobili tudi iz Kanade. Lani je bil namreč zelo slab donos pridelka v tujini, zato skušava z Oliverjem (Berdenom) razširiti pridelavo konoplje na večje površine in se usmeriti v izvoz,« razkrije nekaj prihodnjih poslovnih načrtov Planeta konoplje.

Edini kombajn za žetev konoplje v Sloveniji

Oliver Berden goji industrijsko konopljo od leta 2008, vendar na nek način orje ledino na tem področju, saj kot strojnik že dve desetletji sam razvija tehnologijo za bolj kakovostno in ekološko pridelavo industrijske konoplje. »Trenutno sem edini lastnik prirejenega kombajna za žetev konoplje v Sloveniji,« se upravičeno pohvali. »Nakup in predelava žetvenega kombajna je znašala okoli 25.000 evrov, razvoj in izdelava stroja za direktno setev brez predhodne obdelave tal pa okoli 15.000 evrov.

V obratih kmetije Berden imamo še stiskalnico za stiskanje konopljinega olja in mlin za konopljino moko.« Berden je lani na okoli 22 hektarjih v Murskih Petrovcih, na Goričkem in okolici Murske Sobote posejal konopljo. »Na hektar pridelamo povprečno 1.200 kilogramov konopljinih semen, tako da smo lansko leto imeli 27 ton donosa. Donos je odvisen od kakovosti, PH vrednosti in dobre založenosti tal s hranili,« razloži postopek pridelave in doda, da konoplje ni treba ne gnojiti ne škropiti, tako da pridelovalca stane le nakup semen, ne pa tudi fitofarmacevtskih sredstev kot na primer pri koruzi.

Berdenov kombajn je požel tudi sploh prvi nasad industrijske konoplje pri nas, ki ga je leta 1995 na svoji njivi v Borejcih zasadil biološki kmetovalec Dejan Rengeo (prvo žetev so sicer neupravičeno opravili kriminalisti). »200 do 300 tisoč hektarjev neobdelane državne zemlje bi lahko izkoristili za pridelavo konoplje in s tem zaposlili tudi več tisoč ljudi,« je prepričan v neizkoriščeni potencial vzgoje konoplje. Slovenija je tudi po zaslugi medijev dojemljiv trg za izdelke iz konoplje tako zaradi vse večje prepoznavnosti same konoplje kot tudi osveščenosti ljudi o zdravem načinu prehranjevanja in o uporabi naravnih, močnih konopljinih vlaken v industriji. Glede na vse manjšo konkurenco iz uvoza je letna rast poslov s konopljo približno 30-odstotna. Naši letni prihodki so v letu 2013 znašali okoli 70 tisoč, od tega okoli 40 odstotkov čistega dobička,« je prepričljiv Berden.

Omejitve pridelave namesto pobranih davkov

Miran Perko iz Zelene direktive meni, da okorela zakonodaja omejuje poslovne priložnosti slovenskega kmetijstva. »Slovenska zakonodaja konopljo, ki vsebuje nad 0,2 % THC (tetrahidrokanabinol), enači s heroinom. Z žlahtnjenjem konoplje v smeri čim manjše vsebnosti THC so konoplji vzeli njeno vitalnost. Donos konopljinega semena je leta 1950 na našem področju znašal 2 toni na hektar, danes pa si lahko zadovoljen, če požanješ 750 kilogramov. Da bi dosegli boljši donos, so v Švici mejo dvignili na 0,5 %, v Belgiji pa celo na 1 % THC.«

Tako lahko tuji konkurenti sejejo boljše sorte konoplje kot slovenski kmetovalci. Perko izpostavi še dodatne omejitve: »Za raziskovalno delo potrebuješ dovoljenje ministra za zdravje, podjetje pa dovoljenje za proizvodnjo zdravil. Še večji problem predstavlja nabava semenskega materiala, kjer smo popolnoma odvisni od uvoza, največja proizvajalka sortnega semena je Francija. Lastno, doma pridelano seme namreč ni dovoljeno sejati. Dovoljeno je sejati le semena iz unijske sortne liste, ki vsebujejo manj kot 0,2 % THC.« Ali takšna omejitev zares ščiti končne uporabnike ali morda ekonomske interese monopolističnih ponudnikov semenskega materiala, lahko samo ugibamo. Ko se pogovor dotakne proizvodnje konoplje v medicinske namene, ni veliko povedati, ker je v Sloveniji tovrstna proizvodnja prepovedana.

»Vsekakor imamo zelo dobre razmere za gojenje konoplje. Takšnih južnih leg in klimatskih razmer, kot jih nudijo Haloze, Slovenske gorice in Goriška Brda, nimajo niti v zvezni državi Kolorado, kjer se hvalijo, da pridelujejo najboljšo konopljo v medicinske namene. Vendar imajo tam kmetije dovoljenje za takšno proizvodnjo in država nekaj deset milijonov dolarjev pobranih davkov na račun te industrije,« namigne Perko zakonodajalcem. Februarja letos so v državnem zboru sicer razpravljali o predlogu zakona o konoplji, ki bi sistemsko uredil uporabo kanabinoidov v medicinske namene, a so ga poslanci pospravili v predal. V vmesnem času bodo služili ponudniki izdelkov na črnem trgu in spletni prodajalci iz tujine.

1 ml olja iz medicinske konoplje oziroma kanabinoidne smole (70 % - 90 % THC), s katerim si na primer bolniki z rakom, distrofiki in drugi pacienti pomagajo lajšati bolečine, strah, depresijo, artritis in številne druge bolezenske težave, na črnem trgu doseže vsaj 400 evrov. Mesečna kura pacienta v Avstriji, ki zdravilo nabavi legalno v lekarni (sintetične kanabinoidne kapljice), stane okoli 300 evrov.

Vir: Podjetnik.si




Starejša novica Novejša novica

Zadnje zelene novice

  • Konoplja za hčerko Objavljeno , Konoplja Net

    Ne tako daleč nazaj sem očetu na nevrološki oddelek odnesla konopljo. Občutek, ki me je spremljal, je namigoval, da nekaj ne delam prav, čeprav svo...

  • Zakaj je konoplja prepovedana? Objavljeno , Konoplja Net

    Cannabis ali Kako lahko konoplja reši svet V kolikor bi v prid rešitvi planeta nemudoma prepovedali fosilna goriva ter njene derivate, krčenje gozd...

  • Vrhovno sodišče: Gojenje konoplje ni proizvodnja marihuane Objavljeno , Konoplja Net

    Vrhovno sodišče je v zgolj dveh odstavkih sesulo sodbi okrožnega in višjega sodišča ter Janka Pirca, ki je doma gojil konopljo le za družinski krog...

Priporočamo