Pridelava in predelava konopljinih semen za pridobivanje konopljinega olja prinese dodaten proizvod: konopljine proteine. Ti so vse bolj priljubljen vir beljakovin za vegane in športnike!
Po beljakovinah, pridobljenih iz rastlinskih virov, že dolgo ne posegajo več zgolj vegani, temveč vsi, ki se zavedajo, da nam odpovedovanje hrani živalskega izvora prinaša prednosti. Celo športniki, ki sicer uživajo meso, zato po vadbi pogosto zaužijejo rastlinske proteine – telo jih namreč veliko lažje prebavi in hitreje uporabi. Med veganskimi viri beljakovin je bila najprej uporabljena soja, ki pa je danes problematična, saj je v večini gensko spremenjena, zato se kot rastlinski vir kakovostnih beljakovin v zadnjih letih uporabljajo grah, buča, sončnična semena, riž, konoplja … Rastlinski proteini v prahu so lahko na voljo v svoji pristni obliki, še pogosteje pa se poskrbi za dodajanje naravnih okusov – na primer po čokoladi in banani. A kako nastanejo veganski proteini? Jih lahko naredimo kar sami? Tokrat se bomo osredotočili na to, kakšna je pridelava konopljinih proteinov.
Pridelava konopljinih proteinov v prahu
Proteinski praški niso zgolj v prah zmleti in posušeni deli rastlin. Da bi dobili konopljine proteine, torej ne moremo semen enostavno nadevati v mlinček. Da bi dobili fin prah z visoko vrednostjo beljakovin, je potrebno notranjost semena najprej ločiti od njegove lupine oziroma kožice. V drugi fazi se iz semen odstrani olje, šele nato pa se ga posuši in zmelje. Pridelava pravih konopljinih proteinov doma torej ni mogoča, a če želite povsem naraven domač izdelek, lahko uživate mleta konopljina semena, lahko si jih zmeljete tudi sami – v teh je okoli 30% beljakovin. Sicer bo „prah“ grob tudi ob uporabi najboljšega mlinčka in delež beljakovin bo manjši kot v pravilno pripravljenem kupljenem izdelku, vendar vam je lahko samostojna priprava v veselje. Če želite fin prah, iz katerega si boste pripravili z beljakovinami bogat „gladek“ napitek ali bi radi konopljine proteine uporabili za peko, pa poiščite konopljine proteine v trgovini.
Industrijska pridelava
Kljub temu, da se že sama besedna zveza „industrijska pridelava“ marsikomu zdi neprijetna, nam pri konopljinih proteinih ni potrebno imeti strahu pred tem, da bi industrija v procesu proizvodnje dodajala neželene ali škodljive dodatke. Večina podjetij, v katerih poteka pridelava konopljinih proteinov, te izdeluje iz organskih konopljinih semen. Semena se mehansko očistijo, da se odstrani umazanija ter se prepreči prisotnost drugih semen. Preveri se, da semena niso kontaminirana – ne smejo biti „okužena“ s kemikalijami, prav tako pa ne z mikroorganizmi kot so glive in bakterije. Sušenje semen poteka pri nizki temperaturi (do 40 stopinj Celzija), prav tako se te temperature ne sme preseči med mletjem. Samo „hladen“ postopek namreč zagotavlja, da se v konopljini moki ohranijo hranilne snovi, na primer vitamini in omega maščobne kisline. Konopljino maso se nato še enkrat obdela, da se odstrani odvečno olje. Tako dobimo dva proizvoda: konopljino olje in konopljine proteine.
Ponovno spoznavanje vrednosti starih rastlin
Konoplja je ena tistih rastlin, ki smo jo v preteklosti precej zanemarili, predvsem zaradi njenega povezovanja z zasvojenostjo, pri čemer lahko krivdo pripišemo predvsem napačnim informacijam oziroma slabi osveščenosti. Tudi Jugoslavija je bila ena izmed velikih pridelovalcev konoplje in izdelkov iz konoplje. Danes odkrivamo vse več rastlin, ki so se nekoč pogosto uporabljale v prehrani ter njihove neverjetne učinke na zdravje.
Med njimi je tudi konoplja, semena katere vsebujejo za človeško telo dve vrsti zelo enostavno prebavljivih proteinov: edestin ter albumin. Pridelava konopljinih proteinov v zadnjih letih narašča, saj je po veganskih proteinih vse več povpraševanja, še zlasti po konopljinih, ki veljajo za najboljše. Spadajo med tako imenovana superživila, v njih je 21 različnih aminokislin, so hipoalergeni in zagotavljajo telesu tudi veliko prehranskih vlaknin. Njihova glavna težava je žal v tem, da so v primerjavi s poceni proteini iz sirotke, kazeina, soje in beljaka dražji, vendar pa je treba pri ceni vedno pomisliti na to, kaj nam je pomembnejše: popolni in enostavno prebavljivi proteini ali prihranek na račun slabše kakovosti.
[woonder_product id=”1269″]
