Zdravljenje s konopljo: Naša prihodnost bo zelena ali pa je ne bo

Objavljeno , Konoplja Net
Zdravljenje s konopljo: Naša prihodnost bo zelena ali pa je ne bo

Človeška družba je po vseh znanstvenih indicih zabredla na rob propada. Nezadržno se bliža točki brez povratka, ko bodo učinki tople grede postali nepovratni, ko se lahko vsak trenutek začne jedrska kataklizma, a tudi ko vedno več ljudi živi v pomanjkanju, medtem ko nekateri štejejo milijarde, in ko se za dobičke zastruplja nas, zemljo, zrak, vodo in nebo. Celo lastno evolucijsko teorijo smo zaradi večjih zaslužkov zanikali in rastlino, ki nam je bila tisočletja v medicinsko, spiritualno in religiozno pomoč, v prejšnjem stoletju prepovedali, čeprav bi jo prav zdaj potrebovali bolj kot kdajkoli doslej. Zdravljenje s konopljo se namreč navezuje tako na človeka kot na okolje.

Bi Darwin podpiral konopljo?

"Če so prosti radikali trenje življenja, potem so endokanabinoidi olje življenja. Danes večina ljudi ne umira več zaradi infekcij, ampak zaradi s starostjo povezanih bolezni, ki so pogojene z delovanjem prostih radikalov. Evolucija nas je opremila za takšno stanje z endokanabinoidnim sistemom. Kanabinoidi so naravno in nepogrešljivo hranilo za naše telo. Preprosto potrebujemo več kanabinoidne aktivnosti v telesu, da bo človeštvo preživelo.« pojasnjuje dr. Robert Melamade, profesor molekularne biologije in biokemije na univerzi v Koloradu. Raziskovalec konoplje in endokanabinoidnega sistema, ki je tudi sam redni uporabnik konoplje, saj si z njo zdravi posttravmatsko stresno motnjo, pa nam daje še en uvid, skozi katerega lahko razumemo pomembnost konoplje, hkrati pa tudi, zakaj se je oblastniki in neoliberalizem tako bojijo.

"Ljudje s povečano kanabinoidno aktivnostjo so bolj dojemljivi za spremembe, bolj zazrti v prihodnost, bolj optimistični in odprti. Obratno so ljudje s slabše delujočim endokanabinoidnim sistemom ob spremembah podvrženi večjemu stresu in so tako zanje tudi manj dovzetni, zagovarjajo status quo, ne sprejemajo novosti in so bolj podvrženi lastnim strahovom. Zato je tudi takšno stanje na področju konoplje. Jedro Darwinove evolucijske teorije je v prilagodljivosti organizmov, kanabinoidi pa jo neposredno spodbujajo."

Rastlina s 1055 snovmi in 141 kanabinoidi

Poleg tega bistvenega dejstva je vedno širše znano, da je zdravljenje s konopljo možno pri številnih bolezenskih stanjih in je za uporabo praktično neškodljiva za psihično zdravega, odraslega človeka. Tudi če pri nekaterih bolnikih ne deluje, saj ni panaceum, ki bi zdravil vsakogar, vsako bolezen in vsakršno stanje, jo lahko praktično vsakdo brez posledic preizkusi. Kar pri kemoterapiji ali mnogih drugih zdravilih z močnimi stranskimi učinki ni mogoče.

V njej so doslej odkrili 1055 snovi, od tega 141 kanabinoidov in vsak od teh v različnih kombinacijah z drugimi bi lahko pomagal pri določenem stanju in bolniku. "Vsak bolnik bi potreboval svojo sorto, ki bi mu bila najbolj pisana na kožo," pravi vodilna avtoriteta na področju raziskovanja konoplje, češki kemični analitik dr. Lumir Ondřej Hanuš (na fotografiji levo), ki je leta 1992 z Williamom Devanom v ekipi legendarnega dr. Raphaela Mechoulama na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu izoliral prvi endokanabinoid anandamid. Pri svojem delu je raziskal že več kot 300 vrst konoplje, saj je zdravljenje s konopljo v Izraelu legalizirano. Glavne naloge endokanabinoidnega sistema, lahko bi rekli tudi njegovi "ukazi" našemu telesu, so po doktorju Hanušu: "Sprosti se, jej, spi, pozabi in zaščiti." S čimer spodbuja tudi preventivo in regeneracijo.

Zeleno gospodarstvo in ekološki preobrat

Tudi ekonomski in ekološki učinki na konoplji temelječega gospodarstva bi bili po vseh pokazateljih znatni. Ameriška zvezna Kolorado, ki je pred dvema letoma uredila uporabo konoplje tako v rekreativne kot zdravstvene namene, je na primer lani pobrala toliko davkov, da bi jih po svoji ustavi morala del vračati svojim prebivalcem, pobrana sredstva pa vlaga neposredno v šolstvo, znanost in zdravstvo. Tudi industrijska konoplja pa ponuja številne razvojne in okolju prijazne možnosti: tkanino, papir, plastiko, beton, vrvi, vlakna, gorivo...

Hkrati pa je lahko zelo zdrava in hranljiva poljščina, iz semena katere je možno pridelati moko, olje, pa tudi pivo. Gre za vprašanje svobode zdravljenja s konopljo in uživanja, za (p)odpiranje gospodarske pobude, za iskanje ekoloških alternativ in ne nazadnje za polnjenje proračunske luknje, če oblastniki v zadnjih letih že ne razumejo drugega jezika kot finančnega. A prav tukaj se izkaže, da zajec očitno tiči v nekem drugem, ne konopljinem grmu. Rastlina je namreč zelo "demokratična", saj si jo lahko vsak z malo truda vzgoji sam. S tem pa postane na razne načine potencialno samozadosten in neodvisen od sistema.

Nerazvite države in regije se lahko gospodarsko poberejo, ustvarijo se lahko vzporedne pobude, ki finančno niso več odvisne od centrov moči, ljudje se lahko začnejo zdraviti mimo diktata farmacevtske industrije in prehranjevati, oblačiti, preskrbovati bolj zdravo in samooskrbovano. »Konoplja je človekov najboljši prijatelj in kot trop idiotov smo jo prepovedali,« pravi legendarni Rick Simpson, ki je s konopljino smolo Phoenix Tears, ki doseže tudi več kot 95-odstotno vsebnost THC-ja, zdravil že na tisoče ljudi. In če tega ne bomo popravili, bomo morda kot trop idiotov tudi izumrli.




Starejša novica Novejša novica

Zadnje zelene novice

Priporočamo