Košarica
Brezplačna dostava ob nakupu nad 40€

Se želite pogovoriti?

Pokličite nas na 070 543 038

Socialna omrežja

Anksioznost – simptomi, vzroki in rešitev

Anksioznost - simptomi, vzroki, rešitev.

Vsakdo se vsaj enkrat v življenju sreča z obliko anksioznosti. Ali ta preraste v motnjo ali ne, pa je po večini odvisno od tega, kako se z njo spopademo. Ni namreč vsaka živčnost že anksiozna motnja. Tudi sami doživljate simptome anksioznosti? Kje ležijo vzroki za razvoj anksiozne motnje in kakšne rešitve imamo na voljo?

Kaj je anksioznost?

Anksioznost je ime za psihološka stanja, ki jim je skupno to, da se pretirano obremenjujemo glede dogodkov v prihodnosti oziroma imamo pretirano bojazljivost. Predvsem je pomembno poudariti “pretiran” odziv, saj se strah pri anksioznosti ne sklada z dejansko stopnjo ogroženosti oziroma nima realnih razlogov zunaj nas in naših misli.

Takšne skrbi oziroma strahovi v nas vzbudijo tudi fizične odzive. To so lahko: pritisk v glavi, tesnoba v prsnem košu, pomanjkanje sape, napete mišice, nespečnost, pretirano znojenje, čeprav ni vroče, razdražljivost, nemir in živčnost. Vse skupaj rezultira tudi v težavah s koncentracijo. [1]

Takšna anksiozna stanja so lahko posledica različnih drugih povezanih psiholoških motenj, kot je obsesivno kompulzivna motnja (eng. OCD), posttravmatska stresna motnja (eng. PTSD), panični napadi, depresija in fobije. [2]

Anksioznost ali anksiozna motnja? – Kdaj stres postane bolezen?

Ni vsak tesnoben odziv že anksiozna motnja. Normalno je, da se ljudje v stresnih situacijah odzovemo z napetostjo in strahom. To je naš preživetveni mehanizem. Enako ni preplaha, če imamo včasih pretirane skrbi glede prihodnosti, ker je pred nami velik izziv.

O bolezenski tesnobi govorimo, ko se tesnoba pojavi v situacijah, kjer ni potrebna in ni zunanjega vzroka zanjo, če je potrebna, vendar traja predolgo, ter če človeka onesposobi do take mere, da ni več sposoben normalno delovati,

pravi Živa Jakšić Ivančič – Specialna in rehabilitacijska pedagoginja.

Psihiatrična definicija

Po DSM-5 (psihiatrični priročnik za diagnosticiranje) ste za anksiozno motnjo lahko diagnosticirani in zdravljeni, če imate ekscesno živčnost in bojazljivost, ki se pojavlja pogosto v obdobju 6 mesecev in to glede različnih aktivnosti in priložnosti (npr. Anksioznost glede službe, anksioznost glede šole itd.). [3]

Kako anksiozno motnjo definira psihiatrični priročnik DSM-5?

Takšna klasifikacija je izredno pomembna z vidika, da razumemo, kdaj gre za običajno anksioznost in kdaj ta preraste v bolezen. Vsi smo namreč tesnobni in anksiozni glede določenih situacij v življenju, saj je to normalen odziv naše fiziologije na stresne dejavnike. Pomembno je razumeti, kdaj normalen stresen odziv preraste v anksioznost.

Različne vrste anksioznosti

O anksioznih motnjah torej govorimo, ko te trajajo daljše obdobje ali večino časa, ko so preveč intenzivne in kadar se pojavljajo v situacijah, ki takšnega odziva ne zahtevajo.

Ločimo med več različnimi vrstami anksioznih motenj. Mednje prištevamo:

  • Panična motnja – intenzivni napadi panike, ki povzročijo to, da nas je strah paničnih napadov in jih zaradi tega doživljamo vse bolj pogosto.
  • Generalizirana anksiozna motnja – konstantno smo pretirano zaskrbljeni, neujemajoč se z dejanskim stanjem stvari (hipohondrija, bojazljivost glede pomembnih drugih, zle slutnje, …)
  • Socialna anksioznost – morda najbolj pogosta anksiozna motnja, saj mednjo prištevamo strah pred javnim nastopanjem, ki je najpogostejši strah na svetu in prekaša celo strah pred smrtjo.
  • Agorafobija in druge vrste fobij – so pretiran strah pred točno določenim predmetom ali situacijo. Agorafobiki razvijejo strah pred socialnimi interakcijami, kjer bi bilo težko pobegniti ali se stvari izogniti. Zato se začnejo zadrževati doma in imajo strah pred zapustitvijo doma.
  • Anksioznost kot posledica posttravmatske stresne motnje (PTSM)
  • Separacijska anksioznost – doživljamo tesnobo ob tem, ko se ločimo od pomembnih drugih ali svojih ljubljenčkov.

Za podrobnejši opis posameznih anksioznih motenj, si preberite članek Od panike do agorafobije – vrste anksioznih motenj.

Anksioznost – otroci in mladostniki

Tudi otroci in mladostniki lahko trpijo za anksioznimi motnjami. Doživljajo lahko panične napade, generalizirano anksiozno motnjo, socialno anksioznost, specifične fobije ali celo selektivni mutizem. Pri slednjem gre za nesposobnost govora pred različnimi ljudmi ali situacijami, čeprav je otrok drugače sposoben govoriti in rad govori.

Tudi otroci so lahko anksiozni, predvsem pri ločitvi od staršev.

Za pomoč pri anksioznostih otrok se obrnemo na osebnega zdravnika, psihiatra ali terapevta. Veliko lahko storimo tudi sami. Kot alternativna pomoč pa so tudi za otroke na voljo CBD kapljice.

Preberite več o anksioznosti pri otrocih in mladostniki in kako se uspešno soočiti z njimi.

Kako se z anksioznostjo spopadamo Slovenci?

Nedavna raziskava kaže, da je anksioznost med Slovenci prepoznano stanje, saj se je z njo srečalo vsaj enkrat v življenju kar 73% anketiranih. Zanimivo pa je, da se veliko Slovencev za pomoč v hudih stiskah obrne prej na osebnega zdravnika, kot na psihološko svetovanje ali terapijo.

Iz izkušenj vemo, da je kar nekaj takšnih, ki se odločijo k anksioznosti pristopiti po alternativni poti. Kličejo nas stranke, ki se odločijo poskusiti s CBD-jem zaradi dokazane učinkovitosti. Njihove osebne zgodbe o premagovanju anksioznosti s CBD-jem, so osupljive.

Kaj vpliva na nastanek anksioznosti?

Dejavnikov za nastanek anksioznosti je veliko. Strokovnjaki na genezo anksioznosti gledajo skozi prizmo biologije, psihologije in okolja (sociologije). Zanimivo je, da ti različni vidiki niso povsem ločeni, pač pa se tesno prepletajo.

Vzroki za nastanek anksioznosti se skrivajo v naši biologiji, psihologiji in okolju.

Tako na primer lahko rečemo, da je psihološki vidik za nastanek anksioznosti neka osebnostna lastnost, kot je pretirana želja po nadzoru vsega kar se nam dogaja v življenju – OCD. Vendar je to lahko priučena lastnost, kar cilja na okolje, ali pa celo zaželena osebnostna lastnost z vidika družbe.

Genetika lahko prispeva k razvoju anksioznosti. V primeru dolgotrajne anksioznosti in stresnih odzivov našega telesa, se ta lahko zapiše kot del naše biologije oziroma v DNK, tega pa prenašamo nadaljnim generacijam. Vendar dedovanje takšnega gena brez okoljskih dejavnikov, ki ga bodo realizirali, še ne pomeni veliko. Več v članku “Zakaj zbolimo za anksioznimi motnjami”.

Znaki, da trpimo za anksioznostjo oziroma tesnobo

DSM-5 psihiatrični priročnik za diagnosticiranje različnih psihiatričnih motenj narekuje, da je anksioznost vsaj pol leta trajajoča motnja. Pravilo je, da moramo biti v tem časovnem obdobju več dni tesnobni, kot ne. Vendar anksioznost ni zgolj živčnost. Manifestira se tudi telesno.

Znaki za tesnobo so zelo široki, zato se lahko v njih lahko prepozna skoraj vsak. Pomembno pa je, da razumemo, da moramo za anksiozno motnjo imeti več znakov skupaj, ki trajajo daljše časovno obdobje.

Telesni in psihološki simptomi

Pogosti simptomi anksioznosti imajo učinek na dihanje, spanje, našo zmožnost, da smo pri miru in koncentracijo. Lahko se pojavijo oziroma oblikujejo skozi daljše časovno obdobje ali pa se pojavijo nenadoma. Seveda se razlikujejo od posameznika do posameznika, tako po vrsti kot intenzivnosti. [5]

Na ravni čustev posameznik doživlja vznemirjenost, občutke ogroženosti, strahu in panike. Na ravni mišljenja pa se mu porajajo neprestane skrbi o stvareh, ki so mu pomembne, ter misli kot: ”Zmešalo se mi bo.”, ”Tega ne morem obvladovati”. [6]

Pogosti simptomi:

  • Panika, strah in nelagodje
  • Občutek panike, da je pred nami poguba in nevarnost brez očitnega razloga ali dejanske ogroženosti
  • Težave s spanjem
  • Nemirnost telesa
  • Hladne, prepotene, odrevenele in mravljinčaste roke ali noge
  • Zasoplost brez dejanskega razloga
  • Hitro dihanje (hiperventilacija)
  • Srčne palpilacije
  • Suha usta
  • Slabost
  • Konstantno napete mišice
  • Vrtoglavica
  • Nezmožnost se ustaviti pri razmišljanju in premišljevanju težav, stresnih in travmatičnih dogodkov, ki so se ali se niso (še) zgodili
  • Nezmožnost koncentracije
  • Intenzivno ali obsesivno izogibanjem predmetom, živalim ali krajem, ki se jih bojimo [5]

Anksioznost rešitev – zdravljenje anksioznosti

Vsakdo med nami se običajno vsaj enkrat v življenju znajde pred epizodo anksioznosti ali doživi tesnobni napad. Ti napadi ali epizode pa so navadno kratke in minejo same od sebe. Kaj pa, ko se anksioznost prevesi v motnjo? Ali anksioznost pozna enostavno rešitev? Kako poteka zdravljenje anksioznosti?

Kdaj moramo vklopiti alarm, če imamo anksioznost?

Kdaj se tesnoba prevesi v motnjo?

DSM-5 psihiatrični priročnik diagnosticira ljudi z anksiozno motnjo šele po 6 mesecih ponavljajočih se epizod, med tem, ko pri NIJZ trdijo, da je dovolj, da te trajajo več kot dva tedna, posameznik pa ima več simptomov anksiozne motnje hkrati in jih samostojno ne more obvladovati. Ti pa ga seveda pogosto ovirajo pri normalnem vsakodnevnem življenju.

Pri premagovanju tesnobe so lahko v pomoč sprostitvene tehnike, spreminjanje negativnih misli in aktivnosti, ki jih posameznik doživlja kot sproščujoče (hobiji, glasba, rekreacija …). Pri hujših oblikah oz. ko se tesnoba razvije v motnjo, pa je potrebno poiskati strokovno pomoč – v obliki psihoterapije/ psihološkega svetovanja ali zdravljenja z zdravili. [5]

Zdravila proti anksioznosti

Proti anksioznosti zdravniki in psihiatri predpisujejo različne vrste zdravil. Kateri so najboljši antidepresivi proti anksioznosti, se je treba posvetovati z zdravnikom. Pred uporabo se zdravnik pogovori s pacientom in se nato odloči za najboljšo vrsto in doziranje.

Kako_ucinkovita_so_zdravila_proti_anksioznosti_KonopljaNET

Antidepresivi

Navadno zdravniki najprej predpišejo antidepresive za anksiozno motnjo. Primer je escitalopram (Leksapro) ali fluoxetin (Prozac). Druga vrsta antidepresivov je Bupropion, ki deluje drugače kot prvi dve vrsti in se bolj pogosto predpisuje pri anksioznih motnjah. Drugi antidepresivi so triciklični antidepresivi (imipramin, amitriptilin) in inhibitorji monoaminooksidaze (mianserin, bupropion, trazodon). Ti se predpisujejo manj pogosto zaradi stranskih učinkov, kot je padec krvnega tlaka, suha usta, zamegljen vid, nezmožnost uriniranja in znajo biti zelo neprijetni za ljudi.

Benzodiazepin

Če imate pogoste panične napade in anksiozne izbruhe je benzodiazepin najbolj pogosta izbira zdravnikov. Pomagajo pri znižanju anksioznosti. Primer je Xanax in Klonopin. Delujejo izredno hitro, vendar ljudje pogosto postanejo težko odvisni od njih. Zato jih navadno predpisujejo kot suplementarno zdravljenje in jih pacienti ne smejo jesti predolgo.

Beta zaviralci

Se uporabljajo za znižanje krvnega tlaka in pomagajo pri fizičnih simptomih anksioznosti, kot je razbijajoče se srce, tresavica in drgetavost. Pomagajo tudi pri sprostitvi akutnih paničnih napadov.

Antikonvulzanti oziroma protiepileptična zdravila.

Tudi protiepileptična zdravila lahko pomagajo pri sprostitvi nekaterih simptomov anksioznosti.

Antipsihotiki

Pri anksioznosti se uporabljajo tudi antipsihotiki v manjših količinah kot običajno. Zdravnik jih lahko doda kot spremljevalno terapijo, da bi druga zdravila lahko učinkovala bolje.

Buspiron.

Se uporablja kot zdravilo proti anksioznosti za zdravljenje kronične anksioznosti. Preden vidimo učinke zdravila traja nekaj tednov. [5]

Samopomoč pri anksioznosti

Pri anksioznosti si lahko pomagamo tudi sami. Poskrbeti moramo za redno prehrano, higieno spanja in dovolj športne aktivnosti skozi teden. Pomagajo dihalne tehnike in tehnike sproščanja, ki začasno odklopijo naše misli od stresnih faktorjev in nam pomagajo spremeniti perspektivo.

Dihalne tehnike za sproščanje lahko pripomorejo k zmanjšanju anksioznosti.

Pri anksioznosti se svetuje terapija, lahko tudi v obliki samo-terapije, kot je pisanja dnevnika. Pomembno je razumevanje kaj v nas sproža stresni odziv oziroma kaj je problem, da lahko poiščemo ustrezno rešitev.

Večkratno spominjanje, da vsega ne moremo imeti pod kontrolo, je lahko dolgoročna strategija. Predvsem pa je pomembno, da se obdamo z ljudmi in si izoblikujemo socialno mrežo, ki nam bo pri stresu in anksioznosti v veliko pomoč.

Več o posameznih tehnikah in kaj lahko poslabša anksioznost, si preberite v članku 10 nasvetov, kako umiriti stres in anksioznost.

CBD kapljice

CBD je lahko odličen, predvsem pa naraven način za boj proti simptomi anksioznosti. Študije kažejo, da ima lahko CBD enak vpliv na različne anksiozne motnje – od generalizirane anksiozne motnje, do PTSM in specifičnih fobij.

Po pričevanju ljudi, uporaba CBD-ja zjutraj, skozi dan povzroča sproščenost in zmanjšuje fizične simptome anksioznosti, kot so napete mišice in tiščanje v prsih. Ima učinek tudi na slabost in prebavo ter zmanjšuje mravljinčenje, kar sta pogosta simptoma pri anksioznosti.

CBD učinkuje tudi na strahove oziroma razbremeni odzive na strah, ter zmanjšuje možnost živčnih zlomov. Pomaga pa lahko tudi pri nespečnosti, ki je pogosta spremljevalka anksioznih motenj.

Kako? CBD vpliva na proizvodnjo različnih hormonov in presnovo teh. Eden najpomembnejših je serotonin, ki ga drugače imenujemo tudi hormon sreče.

Več o vplivu CBD na anksioznost in serotonin, si preberite v članku Učinek CBD na anksioznost in CBD in serotonin ali pokličite za brezplačno svetovanje.

 

KonopljaNET_brezplačno_svetovanje_o_uporabi_konopljinih_izdelkov

Viri

  1. CBD in anksioznost: https://www.projectcbd.org/cannabis-cbd-anxiety
  2. Športne aktivnosti pomagajo pri anksioznih motnjah: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32342469/
  3. DSM-5: American Psychiatric Association. (2013). Diagnostic and statistical manual of mental disorders (5th ed.). Arlington, VA: Author.
  4. Spopadanje z anksioznostjo v Sloveniji – magistrska naloga z empirično raziskavo: http://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=6829&lang=slv
  5. WEB MD o anksioznosti: https://www.webmd.com/anxiety-panic/guide/anxiety-disorders
  6. NIJZ – anksioznost ali tesnoba: https://www.nijz.si/sl/anksioznost-ali-tesnoba
  7. CBD za anksioznost – študije: Študije
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Brezplačna dostava

Za naročila nad 40€

Strokovna podpora

in pomoč pri nakupu

Brezplačno svetovanje

070 543 038

100% varno plačilo

Kartica / Po povzetju / Predračun