Generalizirana anksiozna motnja

Ste se kdaj vprašali koliko izmed vaših poznanih trpi za takšno ali drugačno obliko anksioznosti? Morda imate v svojih krogih nekoga, ki javno priznava, da je socialno “malo neroden ali nerodna,” redkeje, da ima socialno anksioznost. Kaj pa generalizirana anksiozna motnja?

Morda je že ime samo tako zakomplicirano, da se težko zvali z jezika. Vendar se je potrebno zavedati, da je to resnično pogosta in ničkolikokrat spregledana anksiozna motnja. Spregledamo jo, ker se je razvijala skozi celo življenje. Je način kako reagiramo na stres, kako se obnašamo v družbi in navsezadnje kako razmišljamo. Je del nas, kar pa jo za nemoteno življenje ne naredi nič kaj bolj enostavno.

Kaj je generalizirana anksiozna motnja?

Generalizirana anksiozna motnja (GAM) je kronična vsesplošna bojazen, ki ni omejena na posebej določeno zunanjo okoliščino. Lahko gre za povsem normalne stvari: finance, družino, zdravje, dogodke itd. Te pri človeku z generalizirano anksiozno motnjo povzročijo nepredstavljivo anksioznost oziroma napade tesnobe, izzovejo pa lahko tudi panične napade.

Pri tem je pomembno, da ta bojazen in zaskrbljenost presegata dejanske posledice, ki bi jih ta dogodek ali okoliščina v resnici povzročila. Sprožilec tesnobe pri tej anksiozni motnji ni zares jasen ali jasno določen, kot pri drugih motnjah (npr. Socialna anksioznost, različne fobije itd.).

Diagnoza

Po definiciji DSM-5, je človek diagnosticiran z generalizirano anksiozno motnjo takrat, ko takšno stanje traja več kot polovico dni v tednu in se vleče vsaj pol leta. S tem naj bi izločili običajno anksioznost ob večjih spremembah v življenju.

NIJZ priporoča bolj poljudno definicijo, s tem, ko narekuje, da pomoč poiščemo ko:

• Smo sami poskusili storiti vse kar je mogoče, da bi anksioznost sprejeli in jo odpravili (različne tehnike, sproščanje, soočanje s situacijami, sprehodi, pogovori itd.) pa se še vedno ne počutimo dobro.
• Ko simptomi in znaki postanejo tako izraziti, da motijo naše vsakdanje delovanje.
• Ko huda tesnoba traja več kot dva tedna, ob tem se nam pojavlja več simptomov in znakov motnje in imamo občutek, da jih sami ne zmoremo več obvladovati.

Generalizirana anksiozna motnja se pojavlja različno intenzivno – pri najhujših oblikah je človek povsem ohromljen od strahu in tesnobe. Zato je vpliv te motnje lahko daljnosežen in vpliva predvsem na medosebne odnose, družinsko in službo.

Dolgo časa so strokovnjaki mislili, da je GAM preprosto komponenta drugih anksioznih motenj. Strokovna mnenja so se v tem oziru spremenila in dandanes prevladuje mnenje, da GAM lahko obravnavamo in zdravimo ločeno. Predlaga se celo, da je GAM v resnici bolj osebnostna motnja, kot anksiozna motnja, saj večina ljudi ne zna oceniti čisto natančnega začetka.

Simptomi generalizirane anksiozne motnje (GAM)

Simptomi GAM se razlikujejo od posameznika do posameznika. Vključujejo psihološke in telesne simptome.

Psihološki simptomi

Psihološki simptomi generalizirane anksiozne motnje vam povzročijo spremembo v mišljenju in počutju. Spremenijo vaš pogled na stvari in vaša čustva do določenih situacij.

Mednje uvrščamo:

• Konstanten nemir
• Nedoločen konstantno prisoten strah
• Občutek, da ste ves čas na robu
• Težave pri koncentraciji
• razdražljivost

Ti simptomi lahko vplivajo tudi na vaše socialno življenje. Povzročijo lahko, da se umaknete iz družbe, da bi se izognili tem občutkom. V primeru, da ste razvili tudi izogibalno vedenje in sumite, da vam socialne interakcije povzročajo nelagodnje, se pozanimajte kakšni so simptomi socialne anksioznosti.

Telesni simptomi

Ljudje z generalizirano anksiozno motnjo poročajo o številnih telesnih simptomih.

Mednje uvrščajo:

• Vrtoglavico
• Utrujenost
• Nepravilno bitje srca/ nenormalno povečan utrip ali srčne palpilacije
• Bolečine v mišicah in napetost
• Tresavica ali drgetanje
• Suha usta
• Prekomerno potenje
• Pomanjkanje sape
• Bolečine v želodcu
• Slabost
• Glavoboli
• Mravljinčenje
• Težave s spanjem

S strokovnjakom se posvetujte, ko vam simptomi onemogočajo normalno življenje in vam povzročajo velike težave.

Kako občutimo generalizirano anksiozno motnjo?

Ljudje generalizirano anksiozno motnjo občutimo vsak na svoj način. Gre za motnjo, kjer ni neke točno določene točke zunaj nas, v obliki predmeta, človeka ali dogodka, ki bi sprožila anksioznost. Ta pride v valovih. Zato je težko govoriti o točnem sprožilcu, ki bi nas navdajal s točno določenimi mislimi in nam povzoročil povsem enake simptome, kot drugim ljudem. Doživljanje sveta, kot tudi anksioznosti, je navsezadnje subjektivno.

Navadno ljudje ne vedo, da trpijo za generalizirano anksiozno motnjo do točke, ko se ne pričnejo resne težave za vsakdanje življenje. Marsikdo začne doživljati panične napade, ki ga povsem onesposobijo tako za socialno življenje, kot za delo. Zaradi paničnih napadov lahko izgubimo vso voljo, da bomo sploh še kdaj funkcionalni. Takrat poiščemo pomoč strokovnjaka in ta pogosto ugotovi, da so naši panični napadi sestavni del generalizirane anksiozne motnje.

Vem, da to ni res, ampak …

Ko gre za misli, ki nas onesposobijo, se zavedamo, da niso resnične.

Na primer, ko se usedemo v avtomobil in se želimo nekam odpeljati, nam začne notranji glas govoriti, da bomo umrli. Vemo, da verjetno ne bomo, pa vseeno ponavljamo mantro, da bomo umrli in da je to naš konec. Ob tem se lahko sproži paničen napad.

Zavedamo se, da naše misli niso utemeljene na resničnosti, ampak vseeno “sedimo” znotraj sebe v konstantnem ciklu negativnih misli in si ponavljamo kot mantro: “Zmešalo se mi bo, zmešalo se mi bo, zmešalo se mi bo …”

[woonder_product id=”1063″]

Ljudje so pretežno zlobni! Ali pač?

Včasih ne zapuščamo več doma, ker se nam zdi, da nas ljudje ne maramo, da si o nas mislijo slabe stvari. Občutek imamo, da z nami govorijo samo zaradi tega, ker morajo ali ker bi se nam radi smejali. V večini primerov mislimo, da nas ne jemljejo resno.

Občutek je, kot bi nam sledil nek konstanten naporen notranji kritik, ki opozarja na vse slabo in si po večini slabe stvari izmišljuje, da nas spravlja v obup.

Fizični simptomi in anksiozni tiki

Tudi fizični simptomi, ki jih doživljamo, so povsem resnični, čeprav psihosomatski. Včasih te želodec boli do točke, ko dejansko začneš bruhati. Potenje in povišan utrip so vse prej kot fikcija. Fizični simptomi so lahko zelo hudi, od vrtoglavice, slabosti, tresavice, znojenja idr. Na žalost nam ljudje pogosto ne verjamejo, da so pogojeni z našo anksioznostjo.

Veliko ljudi razvije anksiozne tike že v otroštvu. Si grizete notranjo stran ustnice? Drgnete dlani ali prste drug ob drugega? Imate rokave povsem raztegnjene ali rob puloverja povsem scufan? Nekateri se tudi praskajo in šrkipajo z zobmi. V težkih situacijah, ki ljudi navdajajo z anksioznim odzivom, je to kot nekakšen poskus fokusa, da v tistem trenutku ne zbežimo stran.

Učimo se iz prve roke

Oglejte si video – osebna izpoved dekleta z anksioznostjo in kako se občuti:

Pogovor z bližnjimi o našem stanju je pomemben

Zanimivo je, da se dandanes še vedno ne pogovarjamo dovolj o anksioznih motnjah, ki so bolj pogoste, kot si včasih predstavljamo. Predvsem ne želimo govoriti o anksioznih stanjih z najbližjimi – z družino in prijatelji.

Prepričani smo, da nas bodo imeli za nore, da se nam bodo smejali ali naše občutke in čustva odrinili na stran. Predvsem pa, da bomo slišati neumno, da bomo izpadli kot slabiči in bodo drugi ljudje dobili moč nad nami. Ob tem razmišljanju kakopak doživljamo anksioznost in takšno razmišljanje navsezadnje je generalizirana anksioznost.

Velja poskusiti, saj bi vas lahko presenetilo koliko ljudi v vaši neposredni okolici ali celo v družini, se bori z istimi ali podobnimi problemi. Če imate občutek, da ni nikogar dovolj zaupanja vrednega v vaši okolici:

1. Se najprej vprašate ali to ni morda odziv vaše anksioznost in notranjega kritika?
2. Vseeno poskusite.
3. Poskusite poiskati terapevta, ki mu lahko zaupate.

Preberite še kako se Slovenci spopadamo z anksioznostjo. Kaj hitro boste ugotovili, da niste sami.

Navodila za družino in prijatelje osebe, ki trpi za anksioznostjo

Kar pa velja za bližnje, ne odmahnite z roko, ko se vam nekdo odpre.

Zavračati čustva drugega s smehom ali zanikati, da se nekdo počuti, kot se, da pretirava, je navsezadnje vrsta zavajanja ali manipulacije. Strokovno se ji reče gaslighting oziroma v nedavnem slovenskem prevodu megljenje.

Nihče ne more in ne sme reči drugemu, da njegova čustva in občutki niso resnični. S tem človeku sporočite, da njihova čustva niso relevantna, da niso resnična in da je z njimi nekaj povsem narobe, z vami na drugi strani, pa ne. To še okrepi takšno prepričanje in poglablja anksioznost.

Vedno velja pravilo: Ne podcenjuj stiske človeka.

Poslušajte, bodite tam, odprite svoje zmožnosti empatije in poskusite sočustvovati. Ponudite pomoč, vendar se ne vsiljujte. Zaupniško uho ima večjo težo, kot si mislite.

Pogostost

Anksiozne motnje so med najpogostejšimi oblikami psiholoških motenj v Evropski uniji, pričajo podatki nedavne študije. Približno 61.5 milijonov Evropejcev med starostjo 14 in 65 let zboli za anksioznimi motnjami z več kot 12-mesečnim obdobjem trajanja.

Ženske so dvakrat do trikrat bolj izpostavljene, kot moški. Med njimi prevladujejo različne fobije, socialna anksioznost, separacijska anksioznost in GAM.

Dejavniki tveganja

Dejavnik tveganja preprosto pomeni neko lastnost ali dogodek v preteklosti, ki povečuje verjetnost nastanka motnje. Čeprav ni nujno, da je pri generalizirani motnji prisoten kateri od spodaj naštetih dejavnikov, obstaja velika verjetnost, da več kot imate dejavnikov tveganja, večja je vaša verjetnost, da boste to motnjo razvili.

Viri naštevajo naslednje:

• Spol: Če ste ženska, imate dvakrat do trikrat večjo verjetnost, da boste razvili generalizirano anksiozno motnjo.
• Dedovanje: Znanstveniki trdijo, da gen za razvoj anksioznosti ne obstaja. Kljub temu imate večjo verjetnost za razvoj anksioznosti, če nekdo v vaši družini trpi za anksioznimi motnjami. Podedujemo namreč življenjski slog, odraščamo v podobnem okolju in razvijemo podobne navade. Kljub temu nekateri teoretiki trdijo, da je mogoče dedovati način delovanja naših možganov. Več o tem v članku: Zakaj zbolimo za anksioznostjo.
• Zloraba drog in alkohola.
• Pridružena zdravstvena stanja: Ljudje s kroničnimi boleznimi imajo večjo verjetnost za razvoj generalizirane anksiozne motnje.
• Stresni življenjski fakorji ali dogodki
• Fizične ali psihološke travmatične izkušnje
• Zatiranje ali revščina
• Zlorabe v otroštvu ali zanemarjanje
• Ločitev ali vdovelost
• Nižja izobrazbena raven

Zaznamovani z otroštvom

GAM je kompleksen problem, ki lahko nastaja skozi leta in ima številne dejavnike – genetske, biološke in psihološke. Zato je težko določiti natančen vzrok, ki bi pojasnil vse okoliščine.

Znanstveniki pa vseeno predlagajo, da so ključen dejavnik predvsem kritični travmatični dogodki v zgodnjem otroštvu, saj vplivajo na razvoj in delovanje možganov. Ti travmatični dogodki so lahko fizična in/ ali psihološka zloraba ter zanemarjanje otrokovih potreb – tako fizičnih kot psiholoških.

Na drugi strani se predlaga, da je anksiozen odziv na dogodke pravzaprav naučen odziv. Kot otroci se ga naučimo od naših primarnih skrbnikov/ staršev, ki se z anksioznostjo odzivajo na dogodke.

Več o anksioznosti pri otrocih v članku Anksioznost pri otrocih in mladostnikih.

Sprožilci

Čeprav je težko položiti prst na točno določeno točko v življenju, kjer se je začel razvoj naše anksiozne motnje, ljudje poročajo, da so hude simptome začeli doživljati po stresnih dogodkih.

Takšni dogodki so lahko:

• Stres in mobing na delovnem mestu
• Izguba službe ali menjava službe
• Ločitev
• Selitev v drugo mesto
• Spolno ali fizično nasilje
• Nesreče

Po takšnih dogodkih smo bolj psihološko ranljivi in dvomimo vase. Zato nam v splošnem življenje takrat predstavlja večji napor. Posledično pa lahko razvijemo depresijo ali generalizirano anksiozno motnjo.

O bioloških in psiholoških dejavnikih razvoja anksioznosti smo podrobneje pisali v članku: Zakaj zbolimo za anksioznostjo? – Dejavniki za razvoj anksioznosti

[woonder_product id=”1062″]

Samopomoč

Generalizirana anksiozna motnja se na videz zdi trd oreh, vendar si v marsikaterem pogledu lahko pomagamo tudi sami.

Zdravniki v prvi vrsti odpravljajo simptome anksioznosti in depresije s serotoninskimi inhibitorji. Čeprav bi bilo zelo posplošeno in verjetno narobe trditi, da sta depresija in anksioznost povzročeni zgolj zaradi nizke ravni serotonina, večja raven serotonina izboljša simptome anksioznosti in nas naredi bolj dovzetne za druge oblike pomoči pri anksioznosti, trdijo strokovnjaki. Danes na srečo tudi vemo, da CBD vpliva na raven serotonina.

Naša prizadevanja za odpravo anksioznosti pa nato lahko dopolnimo s psihoterapijo. V splošnem se kot najbolj učinkovita svetuje kognitivna behavioralna terapija. Takšna oblika terapije poskuša postopno spreminjati misli, občutke in prepričanja o svetu in sebi, ki po večini skupaj rezultirajo v anksioznih odzivih.

Za več nasvetov o samopomoči se obrnite na naš prispevek 10 nasvetov kako umiriti stres in anksioznost.

Ali nas pokličite z brezplačno svetovanje o uporabi konopljinih izdelkov.

Viri

1. Nacionalni inštitut za javno zdravje – NIJZ. Brošura anksiozne motnje. https://www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/brosura_anksiozne_motnje_2016.pdf
2. Timothy A. Brown. Generalized anxiety disorder. 2003. https://www.researchgate.net/publication/230794754_Generalized_anxiety_disorder
3. DSM-5: American Psychiatric Association. (2013). Diagnostic and statistical manual of mental disorders (5th ed.). Arlington, VA: Author.
4. Simptomi generalizirane anksiozne motnje: https://www.nhs.uk/mental-health/conditions/generalised-anxiety-disorder/symptoms/
5. Ströhle A1, Gensichen J, Domschke K. 2018. The Diagnosis and Treatment of Anxiety Disorders. https://europepmc.org/article/MED/30282583
6. Risk Factors for Generalized Anxiety Disorder (GAD). Health Library – Whinchester hospital. https://www.winchesterhospital.org/health-library/article?id=19481
7. Understanding the Effects of Maltreatment on Brain Development. Child Welfare. 2015. https://www.childwelfare.gov/pubPDFs/brain_development.pdf
8. What Causes Generalized Anxiety Disorder? The Symptoms and Causes of GAD. https://sunbehavioral.com/delaware/what-causes-generalized-anxiety-disorder/
9. NHS. Mental health – generalized anxiety disorder. https://www.nhs.uk/mental-health/talking-therapies-medicine-treatments/medicines-and-psychiatry/ssri-antidepressants/overview/