Košarica
Brezplačna dostava ob nakupu nad 40€

Se želite pogovoriti?

Pokličite nas na 070 543 038

Socialna omrežja

Jaka Bitenc: »Čas je za ureditev zakonodaje o konoplji«

Jaka Bitenc je v letu 2013 vdveh mesecih poskušal narediti skoraj nemogoče; zbrati pet tisoč podpisov državljanov pod predlog zakona.

Ljubljana – Poleg peticije za ukinitev nepremičninskega davka, za katero stojijo politične stranke in je dvignila veliko prahu, je zadnja dva meseca aktualno tudi malo manj glasno podpisovanje pod tremi zakoni predlogov – o konoplji, samozdravljenju in osnovnem bivanju. Jaka Bitenca, predsednika Slovenskega konopljinega socialnega kluba (SKSK), ki je predlog zakonov vložil v državi zbor, ne podpira nobena parlamentarna stranka. Predlogi potrebujejo pet tisoč podpisov državljanov (zbirajo se od 14. oktobra do 12. decembra) pod vlogo, ki jo posameznik lahko odda na katerikoli upravni enoti ali prek e-uprave (navodila). Bitenc je prepričan, da je zakonskih 60 dni premalo za zbiranje podpisov, saj mora najprej spremeniti zavest ljudi o tej rastlini, nato pa se mora posameznik še sam aktivirati pri podpisovanju. O samem načinu oddaje podpisov pa meni, da gre za kršitev človekovih pravic. Bitenčevo mnenje, da bi morali bolnikom omogočiti legalen dostop do konoplje in kanabinoide uporabljati v medicinske namene, je v dveh mesecih nekoliko predramilo slovensko javnost. Kot smo zasledili na spletnih forumih, Slovence vse bolj zanima zdravljenje s konopljevim oz. hašiševim oljem. Zadnje predstavitve, ki jo je imel Bitenc v Klubu Orfej na Vrhniki, so se udeležili predvsem tisti z zdravstvenimi težavami. Med njimi je bilo tudi veliko starejših ljudi.

Zakaj je ravno pozna jesen 2013 primerna za debato o predlogu zakona? Smo zdaj zreli zanjo?

Sedaj je več kot primeren čas. Prvič zato, ker se zakonodaja povezana s konopljo po svetu reformira po tekočem traku; znanstveno poznavanje je namreč prehitelo 50 in več let stare predsodke. Drugič, ker bi nenazadnje lahko tudi slovenski proračun zakrpali z davkom na prodajo zdravilnega zelišča in manj z drugimi ukrepi, ki že škodujejo javnemu zdravju. Zdi pa se mi tudi, da se z dosedanjo zakonodajo kršijo človekove pravice. Predvsem se omejuje svoboda do vere vsem tistim, ki konopljo uživajo po prastarih izročilih.

Kaj je osrednji poudarek vašega predloga? Je dosedanja zakonodaja pomanjkljiva?

Dosedanja zakonodaja je predvsem slaba, saj je veliko strožja od najbolj zastarele in neutemeljeno restriktivne mednarodne konvencije. Sam poudarjam koristnost in zdravilnost konoplje. Danes lahko zanesljivo trdimo, da konoplja zdravi konvencionalno neozdravljive, degenerativne bolezni, kot so rak, tumor, tromboza, Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen, se pravi bolezni, povezane z degeneracijo in staranjem celic. Konoplja zdravi tudi depresijo in migreno, lajša bolečine ob porodih, pri levkemiji itd. Kanabinoidi zmanjšujejo tudi visok krvi tlak … Učinkovine konoplje so edine na svetu za katere so znanstveniki ugotovili, da regenerirajo nevrone. Za kanabinoide, kot je THC, velja, da ima podobno kemično sestavo kot naši lastni hormoni.

V kakšen smislu bi zakon o konoplji lahko koristil slovenski družbi?

V predlogu zakona je pojasnjenih več kot dvajset koristi, ki bi jih lahko imeli od konoplje, ki pa niso le zdravstvene narave. Konopljo lahko delimo na t.i. zdravilno konopljo s psihoaktivnimi snovmi, namenjeno za terapijo in na navadno konopljo, brez psihoaktivnih sestavin, za industrijske namene. Industrijska konoplja je izjemno uporabna v papirni, tekstilni, gradbeni, kozmetični in prehrambeni industriji, še neizkoriščeni so njeni veliki potenciali v industriji umetnih mas ter v energetiki. Če bi predlog uzakonili, bi imeli koristi tudi policisti, ki jim ne bi bilo treba preganjati črnega trga, okolje …

Koliko je predlog zakona primerljiv s predlogi in zakonodajo z ostalimi članicami EU. So kje v EU sploh že uzakonili podoben predlog ali pa je trenutno v procesu uzakonjanja?

Države po EU imajo ta področja urejena zelo različno. Naš predlog zakona ni kopija nekega že obstoječega zakona, hkrati pa tudi nič v njemu ni kar izmišljeno. Naš predlog v sebi združuje več uspešnih praks na tem področju, predvsem po Evropi, in zahteve podpisanih mednarodnih konvencij. Ponekod so sicer konopljo že legalizirali kot zdravilno zelišče, denimo v Kaliforniji, Nemčiji in Švici. Menim, da je tudi pri nas že čas, da se postavimo za svoje pravice in za pravice do uporabe zdravilnih zelišč in uredimo zakonodajo v zvezi s konopljo, to prvoborko med zdravilnimi rastlinami.

Zakaj ločiti zakon o konoplji od zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami?

Konoplja ne sme imeti mesta v zakonu o prepovedanih drogah, saj ni nobenega razloga za to. Drugače sicer meni naftno – kemični lobij, ki ima od tega finančne koristi. Mednarodni lobiji, ki zagovarjajo prepoved konoplje, že dolgo sprejemajo tudi predpise, ki podobno kot uporabo konoplje omejujejo in prepovedujejo tudi gojenje, uporabo in prodajo ostalih zdravilnih zelišč. Neresno je, da so pri nas postavili zakonsko mejo, ki bi po količini THC ločil dovoljeno uporabo industrijske konoplje od nedovoljene ( t. i. droge) na 0,2 odstotka THC. V Avstriji denimo so to mejo že davno postavili na 3 odstotke in pri tem upoštevali dejstvo, da je za izdelavo vrvi najboljša tista konoplja, ki ima med 3 in 4 odstotke THC. In kakšen je smisel slovenske meje na 0,2? Nič drugega kot finančna vojna proti našim pridelovalcem za interese tujih pridelovalcev. Zdaj lahko to trdimo s toliko večjo gotovostjo, saj so celo analize pokazale, da je THC zdravilen.

Koliko časa ste pripravljali predlog? Kdo vse je pri tem sodeloval?

Zakon se je pripravljal toliko časa, kolikor je bilo potrebno, da se ga brezhibno sestavi. Za vzor smo si vzeli obstoječi Zakon o zdravilih in ga ustrezno prilagodili ter vnesli vanj člene, ki jih zahtevajo mednarodne konvencije in resolucije, ki jih je podpisala Slovenija oziroma Jugoslavija.

Kako kaže s podpisi?

Podpisovanje na upravnih enotah je zelo sporno in verjetno celo v nasprotju z Deklaracijo o človekovih pravicah. V Švici recimo, ki je znana po svojem kakovostnem sitemu zbiranja podpisov, se lahko podpise zbira povsod, naloga države pa je, da preveri podpise. Pri nas mora to storiti predlagatelj.

Že veste, katera od parlamentarnih in nepralamentarnih strank bi utegnila podpreti pobudo?

Od neparlamentarnih strank že dolgo takšno ureditev podpira Stranka enakih možnosti Sem -si. Zbiranje podpisov je menda podprla tudi neparlamentarna Stranka mladih – SMS. Parlamentarne stranke se obnašajo podobno kmečkim nevestam. Zdi se, kot da bi kaj takega radi podprli, pa ne smejo, ker jim šefi iz tujine ne pustijo. Res je, da imamo ‘sfižen’ politični sistem, a upamo na prevlado zdrave pameti. Argumente bodo poslanci končno le morali slišati.

Praviš, da so tudi mediji krivi za izkrivljeno podobo o konoplji. Kaj konkretno te moti?

Moti me predvsem žongliranje z izrazi. Pri tem ne gre le za medije. T. i. pranja možganov smo deležni že v osnovnošolskem izobraževanju. Denimo izraz ‘droga’ pomeni posušene delce rastlin, besedo pa uporabljamo v povsem drugem pomenu. Večinoma v besedni zvezi ‘prepovedane droge’. Zato ni nenavadno, da človek misli, da so droge prepovedane. To ne drži. Prepovedane so različne psihotropne snovi, a med njimi je kar nekaj dovoljenih. Delitev na prepovedane in na dovoljene snovi se niti ne drži nekega logičnega načela. Človek bi misli, da so nevarne psihotropne snovi prepovedane, nenevarne ali manj nevarne pa ne. A resničnost je drugačna. Večina psihotropnih snovi, ki jih popolnoma legalno predpisujejo zdravniki, so veliko bolj nevarne od psihotropnih snovi, ki so prepovedane, med njimi je tudi konoplja.

Vir: delo.si

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Brezplačna dostava

Za naročila nad 40€

Strokovna podpora

in pomoč pri nakupu

Brezplačno svetovanje

070 543 038

100% varno plačilo

Kartica / Po povzetju / Predračun