Košarica
Brezplačna dostava ob nakupu nad 40€

Se želite pogovoriti?

Pokličite nas na 070 543 038

Socialna omrežja

Kaj je CBD (kanabidiol) in kako deluje

Kaj je CBD kanabidiol in kako deluje formula

Ste že slišali za CBD (kanabidiol) in njegove opevane “čudežne” učinke?

Že vrabci na strehi čivkajo o njem, a nihče vam pravzaprav ne zna enostavno odgovoriti na dve ključni vprašanji:

Kaj CBD sploh je in kako/zakaj deluje?

Brez skrbi, ste na pravem mestu.

V tem članku bomo odstranili tančico misterioznosti in zmede ter skušali preprosto pojasniti kaj je CBD in kako deluje.

Kaj je CBD?

Kanabidiol (CBD) je naravno prisotna snov v konoplji. Nahaja se v trihomih oziroma smolnatih laskih cvetnih delov konoplje.

Ovršni cvet konoplje s trihomi - smolnatimi laski.
CBD se nahaja v trihomih – smolnatih laskih v ovršnih listih konoplje.
Povečava ovršnega lista konoplje, kjer so dobro razvidni smolnati izrastki - trihomi.
Povečava ovršnega lista konoplje, kjer so dobro razvidni smolnati izrastki – trihomi.

Konoplja ima bogato zgodovino kot naravna pomoč pri različnih težavah. Njene medicinske vrednosti in uporabo opisujejo številne starodavne kulture, od Kitajske do Egipta.

Dandanes s pomočjo znanosti in zdravnikov po vsem svetu, ponovno odkrivamo terapevtske potenciale konoplje. Predvsem izstopa dejstvo, da je CBD varen za uporabo, ker je nezasvojljiv, ima številne blagodejne učinke na naše telo in je samo eden od številnih fitokanabinoidov, ki kaže dolgoročen potencial za uporabo v medicini in farmaciji.

Kanabinoidi

Raphael Mechulam, znanstvenik znan tudi pod imenom “oče raziskovanja konoplje”, je že davnega leta 1964 iz konoplje izoliral prvi kanabinoid: THC.

Fotografija Raphaela Mechoulama - očeta raziskovanja konoplje.
Raphael Mechoulam, izraelski znanstveniki, je po vsem svetu znan kot prvi, ki je izoliral THC. Vir: green-hempire.com (1)

Od davnega leta 1964, so znanstveniki uspeli izolirati iz konoplje tudi druge kanabinoide. Predvideva se, da se v konoplji nahaja preko 100 kanabinoidov in 300 drugih snovi.

Kanabinoidi so naravno prisotne molekule v konoplji. Imajo lipofilno sposobnost, kar pomeni, da se vežejo oziroma topijo v maščobah (maceriranje).

V celicah ljudi in živali se vežejo na kanabinoidne receptorje. Vezava na receptor sproži določen proces in v celici povzroči spremembo.

V splošnem kanabinoide delimo na tri skupine:

  1. Fitokanabinoidi – kanabinoidi rastlinskega izvora (najdemo jih v konoplji in tudi drugih rastlinah)
  2. Endokanabinoidi – endogeni oziroma nam notranji kanabinoidi (proizvaja jih naše telo samo)
  3. Sintetični kanabinoidi – proizvedeni v laboratorijih.

Fitokanabinoidi v konoplji se nahajajo v listih, v najbolj zgoščeni obliki pa jih najdemo v ovršnih listih (cvet), trihomih smolnate sestave.

Najbolj raziskana kanabinoida sta CBD in THC, takoj za njima pa CBN. Več o farmakologiji kanabinoidov si lahko preberete v istoimenskem članku.

CBD vs. THC

CBD je sorodna spojina morda bolj poznanemu aktivnemu fitokanabinoidu, za katerega ste zagotovo že slišali – THC-ju.

Molekula THC-ja in molekula CBD-ja, skupaj z dvema listoma konoplje.
THC in CBD molekula.

Tetrahidrokanabinol (THC) je spojina, ki je konopljo v prejšnjem stoletju naredila poznano. Povzroča namreč “zadetost” oziroma opito stanje, zaradi česar so bili uporabniki vprejšnjem stoletju silno preganjani. Zaradi svoje “slave” pa je hkrati tudi najbolj raziskana spojina, ki jo najdemo v konoplji in s tega naslova na žalost zasenči vse ostale kanabinoide.

Tako CBD kot THC imata pomembne terapevtske učinke, ampak za razliko od THC-ja, CBD ne povzroča zadetosti. CBD in THC namreč delujeta drugače na naše telo, predvsem se razlikujeta po načinu, kako in na katere receptorje se vežeta v našem telesu.

CBD ne povzroča zadetosti, celo zmanjšuje jo

CBD pravzaprav deluje kontraproduktivno od THC-ja. Zmanjša ali nevtralizira psihoaktiven efekt THC-ja, odvisno od zaužite količine oziroma razmerja.

Ta informacija je izrazito pomembna za ljudi, ki se zavedajo terapevtskih učinkov kanabinoidov in si hkrati ne želijo zadetosti. Je pa hkrati primerna rešitev za tiste, ki se bojijo psihoaktivnih učinkov in se prvič srečujejo s konopljo.

Ali CBD res pomaga?

Tisoče uporabnikov po vsem svetu dnevno navaja svoje pozitivne izkušnje s CBD-jem.

Spletna stran za ozaveščanje o učinkih CBD-ja in drugih kanabinoidov Project CBD, je v letu 2019 izvedla javnomnenjsko raziskavo o uporabi CBD-ja za različna zdravstvena stanja. Raziskavo so naslovili z “Kdo uporablja CBD, kako in zakaj”. ​​[4]

Ugotovitve so pokazale, da se v splošnem uporabniki CBD-ja poslužujejo za izboljšanje bolečine (v kombinaciji s THC) in razpoloženj, kot je anksioznost, depresija, spanje, idr.

Poudariti je potrebno, da veliko učinkov CBD-ja za enkrat še ni znanstveno dokazanih preko kliničnih raziskav. Zakaj, je dobro vprašanje, saj so v predkliničnih raziskavah terapevtski učinki obetavni za številna stanja, kar podprejo pričevanja številnih uporabnikov po vsem svetu.

Seznam zaključenih kliničnih raziskav in tistih, ki še vedno potekajo, boste našli na ClinicalTrials.gov.

Veliko zdravstvenih stanj, za katera obstajajo klinične ali predklinične raziskave, pa smo v preteklosti predstavili tudi v naših novicah pod rubriko Konoplja in zdravje.

Pozitivni učinki:

  1. Reguliranje avtoimunega odziva pri avtoimunih boleznih, kot so alergije, atopijski dermatitis, revma, idr.
  2. za zmanjšanje tumorske rasti različnih vrst raka,
  3. upočasnitev razvoja nevrodegenerativnih bolezni kot so Multipla skleroza, Alzheimer in Parkinsonova bolezen,
  4. Bolezni prebavil: ulcerozni kolitis, gastritis
  5. Izboljšanje epilepsije, rezistentne na druga protiepileptična zdravila (raziskave in klinična praksa tudi v Sloveniji!)
  6. Izboljšanje spanja, počutja, anksioznost, depresije

Je CBD prepovedana substanca?

CBD ni prepovedana substanca, kot je to konoplja bogata s THC-jem. Veljajo pa določene regulative na evropski in državni ravni. CBD se izdeluje iz tako imenovane industrijske konoplje, ki po evropski zakonodaji lahko vsebuje do 0,2% THC-ja.

Evropska zakonodaja CBD uvršča pod oznako “nova živila” (eng. Novelty food). To pomeni, da so glede prodaje takšnih izdelkov določene omejitve dokler se znanstveno ne dokažejo terapevtski učinki s strani farmacije in uradne medicine. Smo na dobri poti, saj obstajajo številne predklinične in klinične raziskave v tej smeri.[1]

CBD je postal legalen za uporabo v kozmetiki februarja 2021. Najdemo ga lahko v CosIng [3]podatkovni bazi, kjer se kanabidiol klasificira kot izvleček, tinktura ali smola industrijske konoplje in se legalno lahko trži kot antioksidant, agent za zaviranje izločanja sebuma in za zaščito kože v izdelkih za nego kože.

Z zakonodajo na področju industrijske konoplje se ukvarja EIHA [2] – European industrial hemp association.

Načini uživanja CBD-ja

Najpogostejša različica uživanja CBD-ja, je v obliki priročnih CBD kapljic oziroma CBD olja. Na trgu pa najdemo še CBD kozmetiko, terapevtska mazila in CBD smolo.

CBD kapljice

Kot smo omenili zgoraj, je CBD lipofilna snov, kar pomeni, da se veže na maščobo. Ekstrakt iz konoplje ali konopljina smola, je zato zaradi priročnosti uporabe in učinkovitosti raztopljena v rastlinskem olju (macerat), kar imenujemo konopljine CBD kapljice.

CBD konopljinih kapljic ali CBD olja pa ne smemo zamenjevati z navadnim jedilnim konopljinim oljem. Slednje ima sicer blagodejne učinke za telo zaradi visoke vsebnosti omega-3 maščob (srce, ožilje, diabetes), vendar v njem ne najdemo CBD-ja v koncentrirani obliki.

CBD smola

Tudi CBD smola se uporablja oralno, vendar imamo pri smoli še druge načine med katerimi lahko izbiramo. CBD smola je priročna ravno zaradi svoje vsestranskosti kot osnova za izdelavo drugih izdelkov. Uporabljamo jo namreč kot osnovo za izdelavo kozmetike ali svečk.

S pomočjo kalupa za izdelavo svečk lahko izdelamo svečke, ki jim sami določimo vsebino smole. Rektalen ali vaginalen način uživanja CBD-ja ima dober izkoristek. Rektum je dobro prekrvavljen, kri pa nato razpošilja kanabinoide po vsem telesu. Svečke pa delujejo tudi bolj tarčno – recimo težave s prebavili ali rakave spremembe na materničnem vratu.

Na ta način se lahko tudi izognete morebitnemu neprijetnemu okusu. Konopljini izdelki imajo specifičen okus, ki ne ustreza vsakomur. Ker se tega pri Konoplja.net zavedamo, vam omogočamo naročilo vzorca. Preiskusite okus, preden opravite večji nakup.

Naroči brezplacni vzorec CBD kapljic

CBD mazila in kozmetika

Tretji najpogostejši način uživanja CBD-ja je v obliki terapevtskih mazil in CBD kozmetike.

Mazila s CBD-jem in primesmi drugih kanabinoidov, se odlično obnesejo pri bolnikih s psoriazo, atopijskim dermatitisom, aknami in pri drugih težavah s kožo. Preizkušeno pomirjajo kožo po opeklinah od sonca in drugih opeklinah, pikih žuželk in pri razdraženi koži, vneti in pordeli.

V kombinaciji z oralnim uživanjem, topikalno CBD uspešno uporabljajo tudi bolniki z vnetimi sklepi in artritisom.

CBD kozmetika je odlična pri uravnovešanju kože. Deluje namreč na izločanje sebuma – pri aknah ga imamo preveč, pri suhi koži premalo. Več o negi kože si preberite v članku “Nega kože obraza s CBD kozmetiko.”

 

Kako CBD deluje?

Kanabidiol (CBD) je torej kanabinoid, ki ga najdemo v konoplji. Kljub temu, da ne povzroča zadetosti, ima na naše telo efekt. Številne raziskave pričajo o pozitivnih učinkih na telo za različna zdravstvena stanja. Pregled teh na naši spletni strani najdete pod rubriko Konoplja in zdravje.

Prikaz kategorije konoplja in zdravje na spletni strani konoplja.net

Natančno kako deluje na molekularni ravni, je še vedno predmet številnih raziskav.

Kanabidiol (CBD) je namreč pleiotropična snov, kar pomeni, da nima samo enega načina delovanja na naše telo, pač pa številne. Tudi s tega vidika je njegovo delovanje težko enoznačno opredeliti in znanstveno neizpodbitno dokazati. Učinke na telo namreč vrši skozi številne molekularne poti.

Znanstvena literatura je do sedaj odkrila 65 molekularnih tarč za CBD. [5] V nadaljevanju članka si jih bomo pogledali zgolj nekaj.

Za ta izraz boste pogosto slišali, a čeprav je zapleten za izgovorjavo, ga bomo v nadaljevanju poskušali razložiti na enostaven način. 

Endokanabinoidni sistem

Konoplja in kanabinoidi so pomembni zato, ker učinkujejo na naš endokanabinoidni sistem (EKS). Tega si lahko predstavljate kot niz celičnih receptorjev in njim pripadajočih molekul.

Celični receptorji so kot majhe ključavnice na površini naših celic. Ključi, ki ustrezajo tem ključavnicam pa so kemične molekule imenovane agonisti. Ko se pritrdijo na celico, se v njej sproži kemična reakcija.

Kanabinoidi so torej povzročitelji kemičnih reakcij.

Endokanabinoidni receptorji in snovi, ki se vežejo nanje skupaj tvorijo endokanabinoidni sistem. Na vsak receptor pa se veže samo določen spekter snovi.

Dva najbolj raziskana kanabinoidna receptorja v našem telesu, sta kanabinoidni receptor 1 (CB1) in kanabinoidni receptor 2 (CB2). Ključ za te receptorje so endokanabinoidi ali fitokanabinoidi.

To pomeni, da imamo znotraj sebe že kanabinoide, ki odklepajo te ključavnice in povzročajo reakcije – endokanabinoidi. Lahko pa jih dodajamo od zunaj in spodbudimo upočasnjen ali oslabljen endokanabinoidni sistem – fitokanabinoidi.

Dva najpogostejša endokanabinoida sta Anandamid in 2-Ag. Dva najpogostejša fitokanabinoida pa THC in CBD.

CBD se veže na različne receptorje, najmanj na CB1 in CB2

Zdaj pa pride do zasuka. CBD se pravzaprav “zelo nerad” veže na dva najbolj raziskana endokanabinoidna receptorja (CB1 in CB2). Zato se pogosto zastavlja vprašanje zakaj je potem sploh uporaben in zakaj deluje?

Kljub temu, da je vezava na CB1 in CB2 zanemarljiva, je njegova terapevtska vrednost neprecenljiva, saj se veže na druge receptorje in ionske poti.

Hkrati deluje tudi preko različnih receptorsko neodvisnih poti, kot na primer upočasnjevanje presnove endokanabinoidov in preko jačanja ali oslabitve vezave določenih G-proteinskih receptorjev.

Se sliši zapleteno? Poskusimo teorijo poenostaviti s seznamom receptorjev in posledičnim učinkom spodaj.

Serotoninski receptorji

Na Univerzi v San Paulo (Brazilija) v sodelovanju s King’s kolidžem v Londonu, je raziskovalec Jose Alexandre Crippa s kolegi pred kratkim izvedel prvo raziskavo [6] o CBD-ju v povezavi z anksioznostjo. Odkrili so, da CBD v večjih koncentracijah direktno aktivira 5-HT1A serotoninske receptorje in s tem povzroča zmanjšanje anksioznosti.

UČINEK: CBD deluje na serotoninske receptorje, ti pa imajo širok domet efektov za različne biološke in nevrološke procese. Mednje med drugim lahko uvrščamo anksioznost, odvisnost, apetit, spanje, občutenje bolečine, slabost in bruhanje.

5-HT1a receptorji sodijo v družino 5-HT receptorjev, ki so aktivirani z nevrotransmiterjem serotoninom. Najdemo jih v centralnem in perifernem živčnem sistemu. Sprožajo različne znotrajcelične reakcije ali sporočila, ki spodbujajo različne procese – odvisno od sporočila.

Kot zanimivost, CBDA (kanabidiolna kislina), iz katere s pomočjo segrevanja oziroma dekarboksilacije pridobimo CBD, se po nekaterih mnenjih še bolje veže na 5-HT1a receptorje, kot CBD.

UČINEK: Predklinične študije ugotavljajo, da ima CBDA potencialne antiemetične učinke, še celo boljše kot CBD ali THC, ki prav tako zaustavljajo slabost (anti-emetik).

Vaniloidni receptorji

V študiji iz leta 2020,[7] so dokazali, da CBD neposredno učinkuje tudi na ionske poti. Veže se na TRPV1 receptorje. TRPV1 receptorji, so odgovorni za občutenje bolečine, vnetja in reguliranje telesne temperature.

TRPV1 receptorje pogosto znanstveniki imenujejo tudi z “vaniloidni receptorji”. Ime so dobili po strokih aromatične vanilije. Ta namreč vsebuje eugenol eterično olje, ki deluje antiseptično in protibolečinsko. Pomaga pa tudi pri odstranjevanju strdkov. V zgodovini so jo pretežno uporabljali za zdravljenje glavobolov.

Sklepa se, da se CBD dobro veže tudi na druge TRP receptorje, vendar na katere vse, še ni dokazano. Študija iz leta 2020[8] prikazuje, kako CBD pomaga pri zmanjšanju vnetja revmatoidnega artritisa in ustavljanju bolečine z vezavo na TRPA1 receptorje.

UČINEK: CBD zmanjšanje vnetja in bolečine pri revmatoidnem artritisu in drugih avtoimunih boleznih.

GPR55 receptor

GPR55 receptor je na novo odkrit kanabinoidni receptor, ki ga znanstveniki pogosto naslavljajo tudi s “siroto”. Ne ve se namreč zagotovo kakšni družini receptorjev pripada in ali deluje samostojno ali je del večjega procesa. Dokazano pa je bilo, da ima pomembno vlogo pri:

  • reguliranju krvnega pritiska
  • gostoti kosti
  • razmnoževanju rakavih celic

Če smo prej govorili o CBD-ju kot agonistu (aktivatorju) TRPV ionskih poti in 5-HT1A serotoninskih receptorjev, pri GPR55 deluje obratno – CBD zavira oziroma blokira aktivacijo receptorja.

Kadar aktiviran, GPR55 pospešuje celični razkroj kosti. Pogosto preveč aktivnega, ga najdemo pri bolnikih z osteoporozo. Ker CBD zavira GPR55, vpliva na nadaljni razvoj osteoporoze.

V študiji iz leta 2010[9] so odkrili, da CBD zavira razvoj rakavih celic različnih vrst raka.

Ruth Ross, znanstvenica na Univerzi Aberdeen, je leta 2010[10] na Mednarodni konferenci za kanabinoidne raziskave na Švedskem, zatrdila, da CBD z blokiranjem GPR55 signalizacijskih poti zmanjša reabzorbcijo kosti in upočasnjuje razmnoževanje rakavih celic.

UČINEK: Zaviranje napredovanja osteoporoze, upočasnitev razvoja rakavih celic, reguliranje krvnega pritiska.

PPARs jedrni receptorji

Ko smo že pri raku, znanstveniki so odkrili, da CBD vrši protirakavo funkcijo tudi preko aktivacije PPAR jedrnih receptorjev.[12] Kot ime pove samo, se ti receptorji nahajajo na celičnem jedru, ne na celični membrani.

CBD lahko aktivira PPAR-gamma receptor iz družine receptorjev PPAR. Z njegovo aktivacijo učinkuje na razmnoževanje celice in hkrati na regresijo tumorja pri bolnikih z rakom na pljučih.

PPAR-gamma aktivacija s pomočjo CBD-ja pa ima tudi druge funkcije. Znanstveniki zatrjujejo, da razkraja senilne plake, ki so povzrožitelji Alzheimerja.[11]

Kot zanimivost, PPAR receptorji sodelujejo tudi pri regulaciji genov, ki so vpleteni pri metaboličnh procesih – energetski homeostazi telesa, abzorpciji lipidov (maščob), občutljivost na inzulin, idr. Nekaj študij na to temo že obstaja: diabetes, bolezni srca in ožilja.

UČINEK: Regresija tumorskih celic, razkrajanje senilnih plakov Alzheimerjeve bolezni, energetska homeostaza telesa

CBD zavira presnovo endokanabinoidov in adenozina

Znanstveniki z Univerze Stony Brook so odkrili, da CBD zavira instantno presnovo endokanabinoida anandamid in 2-AG, ko se ta dva nahajata v celici in s tem posledično vpliva na večjo razpoložljivost za celico.[14]

Poskusimo to zapleteno poglavje iz biokemije razložiti na preprost način. Za pojasnilo tega znanstvenega odkritja potebujemo dva sestavna dela celice: metabolični encim FAAH, ki anandamid razkraja, in protein, ki ga anandamid potrebuje za znotrajcelični transport do tega encima – FABP.

FAAH je bil leta 1993 identificiran kot encim, ki povzroča razkrajanje anandamida.

Obnovimo: Anandamid je znan endokanabinoid, ki se pretežno veže na CB1 kanabinoidne receptorje posejane pretežno v centralnem živčnem sistemu, podobno kot THC.

FABP pa je protein, ki poskrbi, da molekula anadamida pride do FAAH encima, ki jo razkroji.

Zanimivo je, da so znanstveniki predhodno že razvijali inhibitorje rakroja anandamida, saj so v tem prepoznali terapevtske učinke (epilepsija). Pred kratkim pa so odkrili, da fitokanabinoidi (CBD in THC) delujejo na enak način – kot inhibitorji encima, ki razkraja endokanabinoide. Kako?

CBD in THC se prav tako borita za pozornost FABP proteinskega transporterja. Ker ima FABP večjo afiniteto do njiju, po domače “ju ima raje, kot anandamid,” posledično ni razpoložljiv za transportiranje anandamida k FAAH encimu. Zato je ta v celici dlje časa na razpolago in je posledično njegov izkoristek večji.

UČINEK: Večja razpoložljivost endokanabinoidov v možganskih sinapsah – proti napadom epilepsije; in druge pozitivne nevroprotektivne funkcije.

Zaviranje presnove adenozina

Na enak način znanstveniki pojasnjujejo protivnetno in anksiolitično funkcijo CBD-ja.

Podobno kot pri anandamidu in 2-AG, CBD tekmuje za FABP transporterjem z adenozinom. Z zmanjšanjem takojšnje porabe tega nevrotransmiterje, se povečajo količine v možganih, kar regulira aktivnost receptorja.

UČINEK: zmanjšanje anksioznosti, protivnetno delovanje. A1A in A2A adenozinski receptorji igrajo veliko vlogo pri kardiovaskularnih funkcijah – poraba kisika, koronarni pretok krvi.

CBD kot alosterični modulator receptorjev

CBD deluje tudi kot alosterični modulator različnih receptorjev. V grobem to pomeni, da lahko ojača ali zmanjša zmožnost vezave na receptor s tem, da spremeni njegovo obliko.

Znanstveniki iz Avstralije so odkrili, da CBD deluje kot pozitiven alosterični modulator receptorja GABA-A. [13] Ko se CBD veže na GABA-A receptorje, poveča njihovo zmožnost za vezavo na primarne endogene agoniste tega receptorja – gama-Aminobutrična kislina (GABA).

GABA je glavni nevrotransmiter pri sesalcih, ki deluje kot inhibitor – ima sedativni efekt kot Valium ali Benzodiazepin. Tudi to je torej mehanizem, preko katerega CBD lahko pomaga zmanjševati anksioznost in poveča naravno umirjenost telesa.

Na drugi strani pa CBD lahko deluje kot negativni alosterični modulator receptorjev CB1. Kanadski znanstveniki so odkrili, da kljub temu, da se CBD ne veže na CB1 receptorje direktno, kot to stori THC ali 2-AG (endokanabinoid), vseeno učinkuje na CB1 receptorje alosterično – spremeni obliko CB1, kar zmanjša sposobnost za vezavo z molekulami THC.[15]

S tem CBD zmanjša psihoaktivni učinek THC-ja, kar lepo pojasnjuje zakaj konoplja bogata s CBD-jem nima drastičnega učinka “zadetosti” na uporabnike.

Povzetek

CBD je kanabinoid rastlinskega izvora, ki se v izobilju nahaja v konoplji. Pridobivamo ga iz industrijske konoplje (lahko vsebuje do 0,2% THC). Nima psihoaktivnega učinka na naše telo – po njem ne bomo “zadeti”. Ima pa številne potencialne terapevtske učinke, ki jih znanstveniki dodobra še raziskujejo.

Pri pojasnilu kako deluje CBD moramo v grobem razumeti, da gre za biokemični proces v telesu. CBD je molekula, ki se veže na receptor. S tem povzroči določeno reakcijo v telesu. Kakšno, pa je odvisno od tega na kateri receptor se veže.

Do sedaj so dokazali vezavo na naslednje receptorje:

  1. Serotoninski receptorji – posledica: širok domet učinkov – od anksioznosti, depresije, odvisnosti, apetita, spanja, bolečina, slabost in bruhanje.
  2. Veniloidni receptorji – posledica: zmanjšanje vnetja in bolečine pri revmatoidnem artritisu in drugih avtoimunih boleznih.
  3. GPR55 receptorji – posledica: zaviranje napredovanja osteoporoze, upočasnitev razvoja rakavih celic, reguliranje krvnega pritiska.
  4. PPARs jedrni receptorji – posledica: regresija tumorskih celic, razkrajanje senilnih plakov Alzheimerjeve bolezni, energetska homeostaza telesa

CBD pa deluje tudi kot zaviralec presnove endokanabinoidov (anandamid in 2AG), s čimer jih je več na razpolago celici (nevroprotektivna funkcija) in adenozina (pomirjevalna funkcija). Deluje pa tudi kot alosterični modulator receptorjev, s čimer zmanjša zmožnost vezave THC-ja na receptor (zmanjšanje zadetosti).

Viri

  1. Klinične raziskave na področju CBD. https://clinicaltrials.gov/ct2/results?recrs=&cond=&term=CBD&cntry=&state=&city=&dist=
  2. Evropska organizacija za področje industrijske konoplje – EIHA. https://eiha.org/
  3. CosIng podatkovna baza. https://ec.europa.eu/growth/sectors/cosmetics/cosmetic-ingredient-database_en
  4. Kdo uporablja CBD, kako in zakaj. Raziskava Project CBD. 2019. https://www.projectcbd.org/science/cbd-survey-summary
  5. How CBD works. Project CBD. https://www.projectcbd.org/science/how-cbd-works
  6. Crippa, Jose A in drugi. 2014. Antidepressant-like and anxiolytic-like effects of cannabidiol: a chemical compound of Cannabis sativa. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24923339/
  7. Anand, U. 2020. CBD Effects on TRPV1 Signaling Pathways in Cultured DRG Neurons.  https://www.dovepress.com/cbd-effects-on-trpv1-signaling-pathways-in-cultured-drg-neurons-peer-reviewed-fulltext-article-JPR
  8. Lowin, Torsten in drugi. 2020. Cannabidiol (CBD): a killer for inflammatory rheumatoid arthritis synovial fibroblasts. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7463000/
  9. Hu, G, G Ren in Y Shi. 2010. The putative cannabinoid receptor GPR55 promotes cancer cell proliferation. https://www.nature.com/articles/onc2010502.pdf?origin=ppub
  10. Ross, Ruth. 2010. The putative cannabinoid receptor GPR55 affects osteoclast function in vitro and bone mass in vivo. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2737440/
  11. Esposito, Giuseppe in drugi. 2011. Cannabidiol reduces Aβ-induced neuroinflammation and promotes hippocampal neurogenesis through PPARγ involvement. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/22163051/
  12. Ramer, Robert in drugi. 2013. COX-2 and PPAR-γ confer cannabidiol-induced apoptosis of human lung cancer cells. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23220503/
  13. Bakas, T. in drugi. 2017. The direct actions of cannabidiol and 2-arachidonoyl glycerol at GABA A receptors. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28249817/
  14. Deutsch, Dale G. 2016. A Personal Retrospective: Elevating Anandamide (AEA) by Targeting Fatty Acid Amide Hydrolase (FAAH) and the Fatty Acid Binding Proteins (FABPs). https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27790143/
  15. Laprairie, L. B. in drugi. 2015. Cannabidiol is a negative allosteric modulator of the cannabinoid CB1 receptor. ​​https://doi.org/10.1111/bph.13250

Viri fotografij

  1. Raphael Mechoulam. https://green-hempire.com/dr-mechoulam/
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Brezplačna dostava

Za naročila nad 40€

Strokovna podpora

in pomoč pri nakupu

Brezplačno svetovanje

070 543 038

100% varno plačilo

Kartica / Po povzetju / Predračun