Košarica
Brezplačna dostava ob nakupu nad 40€

Se želite pogovoriti?

Pokličite nas na 070 543 038

Socialna omrežja

Kako se uvajanja medicinske konoplje lotevajo v naši soseščini

Evropa bo naslednja po Severni Ameriki množično stopila na pot legalizacije konoplje, napovedujejo poznavalci. A odprto ostaja vprašanje, kakšna ureditev bi bila najboljša za staro celino.

Evropa se počasi, a vztrajno in po delih odpira za legalizacijo medicinske rabe konoplje. Na nedavni Mednarodni poslovni konferenci o konoplji (ICBC) v Berlinu, prvi tovrstni na stari celini, so številni mednarodni udeleženci iz vrst zdravnikov, poslovnežev, inovatorjev, gojiteljev in poznavalcev razglabljali, kakšen razvoj dogodkov, zdravstvene in poslovne možnosti si lahko od tega obetajo Evropejci.

Čeprav je napoved skoraj enoglasna, da lahko v naslednjih petih do desetih letih pričakujemo vseevropsko sprejetje medicinske konoplje, pa ni jasno, kakšno pot bodo ubrale posamezne države. Prav Nemci so na pragu velike spremembe, uvedbe medicinske konoplje na recept, a je predlog vlade po prvotni evforiji sprejet z mešanimi občutki. S težavami pa se po vzpostavitvi prvotnega sistema medicinske konoplje spopadajo tudi številne druge države, na primer sosednji Hrvaška in Italija ter tudi zgled mnogih na tem področju, Kanada, ki je v nekaj letih trikrat spremenila svojo ureditev, le nekaj dni nazaj pa se odločila kar za popolno legalizacijo.

Tudi Slovenija je pred kratkim spremenila klasifikacijo in konopljo v celoti premestila v drugo skupino prepovedanih substanc, kar dovoljuje njeno rabo v medicini. A številna pomembna vprašanja ostajajo odprta. Na primer: kakšna konoplja bo prišla do slovenskih pacientov, kdo jo bo lahko predpisoval in v kolikšni količini, bo na voljo na račun zdravstvene zavarovalnice ali samoplačniško ter po kakšni ceni, za katere bolezni in obolenja se bo uporabljala, kdo jo bo lahko gojil in pod kakšnimi pogoji. Udeleženci berlinske konference so si postavljali prav ta vprašanja za odpirajoči se nemški trg in druge evropske trge.

Večkrat je bilo poudarjeno, da je prvi korak k pametni ureditvi predvsem ta, “da s povezovanjem in deljenjem izkušenj zapremo luknje v znanju, ki jih imamo vsi v povezavi s konopljo”, kot je strnila nemška zdravnica Eva Milz. Zato smo skupaj s sogovorniki orisali nemško, hrvaško in italijansko izkušnjo ter zbrali nekaj predlogov in pomislekov, kako urediti to področje.

Nemčija: Slavljenje in zaskrbljenost

Da se je uvajanje konoplje v nemškem zdravstvu začelo premikati, je pripomogla široka koalicija partnerjev, je pojasnil direktor Nemškega združenja za konopljo (Deutscher Hanfverband) z več kot 2200 člani Georg Wurth. Zelo pomembne pa so bile tudi sodne odločitve, ki so pacientom pritrdile, da morajo dobiti dovoljenje za samooskrbo s konopljo. “Država se je hotela na vsak način izogniti temu, da bi ljudje sami gojili, zato je morala sprejeti novo zakonodajo, po kateri bo za medicinsko konopljo poskrbela zdravstvena zavarovalnica.” Poleg tega je javnomnenjska raziskava organizacije pokazala, da kar 90 odstotkov Nemcev želi boljše pogoje za dostop do medicinske konoplje. “To je močen argument za politiko,” dodaja Wurth.

Z novo ureditvijo naj bi pacienti izgubili pravico do samooskrbe, ob tem pa je problem, da bi po novem le manjši delež ljudi – tisti s težko boleznijo – dobil konopljo na recept, preostali pa bi zanjo morali še naprej plačevati. Cene v nemških lekarnah pa so zelo visoke, okrog 20 evrov za gram konoplje, zato si je marsikdo ne more privoščiti. Günter Weiglein, eden od šestih bolnikov, ki si je leta 2014 po štiriletni pravni bitki izboril pravico za gojenje na domu, s takšno rešitvijo ni zadovoljen: “Zavarovalnica naj bi plačevala le za težke bolezni. A kaj so to težke bolezni? Jaz bi si konopljo še naprej rad gojil sam, tudi če dobim recept. Kaj pa vem, kakšna bo? Zato že razmišljam, kako se bom ponovno obrnil na sodišče.”

V boj za samooskrbo je stopil prav zato, ker si samoplačniško zelo drage konoplje ni mogel privoščiti. Za dva grama na dan je mesečno potreboval kar okrog 900 evrov, nič pa ne kaže, da bodo cene odslej kaj nižje. Ko je govoril na konferenci, potrdila zdravstvene zavarovalnice za medicinsko konopljo še ni dobil in tudi ni vedel, ali ga bo. “Pacienti smo to spremembo sprejeli s slavljenjem in zaskrbljenostjo hkrati,” je sklenil.

Milijon potencialnih pacientov za zdravljenje s konopljo

Velik problem nastaja v zelo majhnem številu zdravnikov, ki si konopljo upajo ali sploh želijo predpisovati, saj o njej nimajo dovolj znanja, mnogi pa nanjo še vedno gledajo stereotipno. Zdravnica Eva Milz ne spada v to skupino in redno sprejema bolnike, ki potrebujejo konopljo. “Čutim olajšanje, da lahko napišem recept, a me skrbi dvojni sistem, v katerem bodo eni morali še naprej plačevati, kar je za pacienta lahko veliko breme. Ljudje so trenutno tudi brez konoplje, kar zavira njihovo zdravljenje.”

Težavo vidi tudi v tem, da se jim zdravniki ne želijo ali ne morejo primerno posvetiti, saj si je za zdravljenje s konopljo treba vzeti čas in se z vsakim posebej pogovoriti. “To je individualno zdravilo, zato je vsak primer drugačen. Zdravniki so plačani za sedem minut pregleda, pri bolniku s konopljo pa bi si prvič morali vzeti eno uro. Treba si je vzeti čas tudi za deljenje znanja in izkušenj, čaka nas še veliko dela.” Vsekakor, saj naj bi bilo v Nemčiji po ocenah Milzeve pol milijona do milijon potencialnih pacientov, ki bi jim konoplja lahko pomagala pri zdravljenju.

Wurth sicer pozdravlja spremembe na bolje, a prav tako v novi zakonodaji vidi nekatere probleme. “Cene so previsoke zaradi čudnega pravilnika. Zavzemamo se tudi za to, da bi ljudje lahko še naprej sami gojili konopljo.” To jim zagotavlja raznolikost sort, ki je zelo pomembna, saj so različne sorte bolj primerne za različne paciente. “S tem bi bilo tudi breme zdravstvene blagajne manjše.” Tudi domači gojitelji ne morejo biti zadovoljni, saj so licence za gojenje vezane na pretekle izkušnje z medicinsko konopljo, ki si jih Nemci doslej, ko je bila vzgoja rastline prepovedana, uradno seveda niso mogli pridobiti.

“V Nemčiji še ne moremo reči, da smo uspešni. Bolje je kot marsikje drugod, a nisem prepričan, da bo naš sistem primeren zgled za druge. Smiselno bi bilo razmisliti o kombinaciji nemškega, ameriškega, kanadskega in izraelskega sistema,” je sklenil.

Hrvaška: Pacienti večinoma ostajajo na črnem trgu

Sosednja Hrvaška je zdravljenje z medicinsko konopljo za različne oblike raka, glavkom, multiplo sklerozo, aids in epilepsijo uvedla lani. S to razliko, da na željo pacientov ni uvozila vršičkov oziroma cveta, temveč konopljino smolo. Ministrstvo za zdravje je v ta namen sestavilo komisijo za analizo in priporočila uvajanja indijske konoplje za medicinske namene, ki je v zgolj sedmih mesecih postavila sistem.

“Spreminjali smo samo pravilnike in merila, ne zakonov. Vse je bazirano na direktivah Evropske unije, zato je univerzalno uporabno za vse evropske države,” je pojasnil predsednik komisije dr. Ognjen Brborović. “Ponosen sem, ker smo prvi dovolili uporabo ekstrakta. Na Hrvaškem imamo kulturo uporabe smole, pacienti ne kadijo.” Ekstrakt uvažajo iz kanadskega podjetja, ki ga je pred enim letom edino proizvajalo za mednarodno prodajo s certifikatom GMP. Produkt je standardiziran z vsebnostjo kanabinoidov CBD in THC po 5 odstotkov, predpišejo ga lahko le določeni specialisti, kot so onkologi, nevrologi in infektologi. Ne krije ga zdravstvena zavarovalnica, stane pa 150 evrov za 25 mililitrov.

Brborović, ki je tudi sam zdravnik in asistent na zagrebški medicinski fakulteti, je presenečen, da je med pacienti zelo malo povpraševanja in da jih večina ostaja na črnem trgu. Nezadovoljni so predvsem z visoko ceno, nekateri pa tudi z zdravniki, ki jo predpisujejo, in koncentracijo ekstrakta. “Obstajata dve vrsti bolnikov. Začetniki, ki niso nikoli uporabljali konoplje in nimajo znanja o njej, so razmeroma zadovoljni s tem, kar dobijo. Izkušeni, ki so se že prej zdravili z lastno smolo ali tisto s črnega trga, pa pravijo, da je preparat preslab.”

Brborović sicer še naprej predseduje komisiji, a pravi, da ta trenutno nima kaj delati, saj konoplja ni več na radarju politike. Na vprašanje, ali bi bila rešitev v samooskrbi pacientov, je odgovoril: “Če sem pacient, ki danes zboli za karcinomom, in ne morem dobiti zdravila v lekarni, temveč si ga moram vzgojiti sam, ga bom dobil mogoče šele čez osem mesecev. To je noro. Kdor zagovarja samooskrbo kot edino rešitev, ne ve, o čem govori. Tudi kot zdravnik želim točno vedeti, kaj pacient jemlje. Zdravilo mora biti standardizirano, varno in znanstveno podprto.”

Pravi, da bi želel predpisovati nekaj različnih koncentracij ekstraktov, ki bi jih lahko točno doziral. In dodaja, da predpisovanje ne bi smelo biti omejeno zgolj na določene strokovnjake in bolezni, temveč bi morali vse zdravnike izobraziti, da bi ekstrakte lahko predpisovali in to za več indikacij. “Kot predsednik komisije si želim, da bi bila konoplja predvsem dostopnejša in cenejša, da bi jo več zdravnikov predpisovalo, pacienti pa lažje komunicirali z njimi. Konoplja ima velik terapevtski potencial, ki ga še nismo izkoristili.” Zelo ga je razveselilo, ko smo mu povedali za spremembo klasifikacije v Sloveniji, a tudi on pravi, da si jih za zgled ne moremo jemati: “Nismo ravno ponosni na naš model.” Pravi pa, da je zgled celotne Evrope velikokrat Nemčija, ki je pred nekaj meseci izdala tudi farmakopejo medicinske rabe konoplje, zato bodo tudi sami pozorni, kaj se bo odvijalo v največji članici EU.

Italija: Pacienti se selijo v druge regije po medicinsko konopljo

Predlog zakona za legalizacijo, ki je lani pristal v italijanskem parlamentu, je bil preambiciozen, meni raziskovalec trga s konopljo Davide Fortin, del ekipe, ki ga je zagovarjala pred poslanci. Zato ga bodo zdaj razkosali in se za zdaj lotili le ureditve medicinske konoplje. Trenuten italijanski problem je, da ima vsaka regija drugačen zakon za kritje zdravil iz zdravstvenega zavarovanja. Nekatere na primer ne krijejo konoplje, zato morajo pacienti prenesti stalno bivališče v drugo regijo, da jo lahko dobijo.

“Zdaj želijo napraviti enoten sistem za celotno Italijo, tako da bodo postavili minimalen standard, koliko mora biti krito iz zavarovanja.” Pacienti lahko v lekarnah že dobijo italijansko konopljo, edina, ki jo lahko goji, pa je vojska. A pri tem ni prav uspešna, saj bi morala za štiri leta pridelati 100 kilogramov, uspelo pa jih je le 15. “Ljudje se pritožujejo nad kakovostjo, vnaprej je zmleta, kar pomeni, da velikokrat ni sveža. Uspelo jim je pridelati le sorto z visoko vsebnostjo CBD-ja, tisto s THC-jem pa moramo uvažati po visokih cenah – 18 do 20 evrov.”

Fortin predvideva, da bodo v kakšnih treh letih vzpostavili delujoč sistem za medicinsko konopljo, legalizacijo v rekreativne namene pa pričakuje še kakšno leto ali dve kasneje. “Kar nekaj je odvisno tudi od volitev. Če naslednje leto zmaga kakšna napredna stranka, se lahko to odvije zelo hitro, prav tako bo šlo hitreje v Nemčiji, če zmaga Schultz.”

Čez najkasneje deset let pričakuje, da bo medicinska konoplja urejena na evropski ravni, vsaj še dve desetletji pa ne vidi, da bi lahko našli skupno vizijo glede legalizacije konoplje v celoti. “Veliko turističnih držav po Evropi se bo počasi pomaknilo v smer legalizacije. V ameriških turističnih krajih so med turistično sezono beležili tudi po štirikrat večjo prodajo konoplje, kar je gotovo zelo privlačno.”

Fortin: V Evropi potrebujemo integriran sistem

Fortin je magistriral iz primera legalizacije konoplje v Koloradu, zdaj pa dela doktorat na pariški Sorboni na temo, kako se iz ameriške izkušnje učiti za Evropo, ki bo po njegovem naslednja šla po poti legalizacije. “V Evropi potrebujemo bolj integriran sistem, saj imamo javno zdravstvo, v določenih italijanskih pokrajinah in zdaj tudi v Nemčiji konopljo že krije zdravstvena zavarovalnica.”

Kar je ugotovil iz svojih raziskav, je to, da se medicinski in rekreativni trg s konopljo v ZDA velikokrat močno prekrivata, kar pomeni, da tudi rekreativni uporabniki zaradi nižjih cen zahajajo na medicinski trg. “Ne pravim, da je to nekaj tragičnega, a takšna podoba lahko škodi gibanju in ustavi spremembe za paciente, ki bi konopljo dejansko morali dobiti zastonj.”

S primerjavo izkušenj iz posameznih evropskih držav je prišel do predloga potencialne rešitve za ureditev evropskega trga s konopljo. Razdelil bi ga na tri dele, ki bi pokrivali tri skupine uporabnikov. Predpisovanje standardizirane konoplje na recept za paciente bi bilo popolnoma v domeni medicine in farmacije, rekreativni trg s prodajalnami, širokim naborom, a višjimi davki, pa bi bil namenjen splošni uporabi.

Kot vmesno možnost bi ohranil konopljine socialne klube, značilne trenutno predvsem za Španijo, ki bi jih namenil za paciente brez recepta in za redne rekreativne uporabnike. Konoplja v klubih bi bila cenejša, izbira bi bila manjša in prilagojena članom, ki bi se združevali na osnovi skupnih interesov, socializacije, deljenja znanja in izkušenj. S tem bi se izognili gojenju na domu in temu, da se veliko teh uporabnikov zateče po medicinsko konopljo in s tem jemlje čas zdravnikom.”

Vir: Večer.com

[woonder_product id=”1062″]

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Brezplačna dostava

Za naročila nad 40€

Strokovna podpora

in pomoč pri nakupu

Brezplačno svetovanje

070 543 038

100% varno plačilo

Kartica / Po povzetju / Predračun