Košarica
Brezplačna dostava ob nakupu nad 40€

Se želite pogovoriti?

Pokličite nas na 070 543 038

Socialna omrežja

Konopljine korenine: Skriti del kanabisa

Vemo, da ima konoplja vsaj 50.000 znanih načinov uporabe in je bila uporabljana že davno, preden se je človeška zgodovina sploh začela pisati. Vemo vse o uporabi njenih listov, vlaken, cvetov, olj, smole itd. Konopljine korenine pa so velikokrat spregledane.

Konopljina korenina je kot zdravilo prvič omenjena v starodavni kitajski farmakopeji Shen Nung Pên-ts’ao Ching, ki je bila napisana že v tretjem tisočletju p.n.š. Knjiga pravi, da ima sok korenine diuretične lastnosti – spodbuja izločanje urina, pa tudi, da pomaga ustaviti krvavitve po rojevanju otroka.

Poleg njene uporabnosti v medicini različna kitajska besedila pričajo o pomembnosti konopljine korenine pri izdelavi smodnika – rastlino prepražijo in uprašijo, preden jo zmešajo z bambusovo korenino, borovo smolo in različnimi drugimi sestavinami, nato pa jo vžgejo. Obstaja veliko različnih variacij osnovnega recepta, ki ustvarijo vnetljive praške, krogle za katapulte (ki se vžgejo ob udarcu), dimne praške in ročne bombe. Drugod pravijo, da je bila krema, ustvarjena iz korenin, uporabljena za lajšanje bolečine pri zlomljenih kosteh in kirurških posegih. Rimski zgodovinar Plinij je napisal v svoji knjigi Natural History, objavljeni v letih  77-79 n.š., da lahko prekuhano konopljino korenino uporabimo za lajšanje otrplosti sklepov, putike in podobnih stanj.

Plinij zdravilec in ostali pomembni zgodovinski zdravilci

Zdravilec Plinij je opazil tudi, da lahko surovo korenino položimo na opekline, a jo moramo redno menjavati, da se ne izsuši. Pozneje, med 4. in 5. stoletjem, je galski kroničar Marcellus Empiricus v svojem najpomembnejšem delu, De Medicamentis, zapisal, da korenina, ovita okrog desne roke, pomaga zdraviti trihinelozo. Azerbajdžanski manuskripti, napisani med 9. in 18. stoletju, tudi pričajo o vsestranski uporabi esence konopljine korenine in obližev zaradi njenih antiseptičnih in antipiretičnih lastnosti, še posebej pri zdravljenju ognojkov, razjed in zobobolov. Veliko zeliščnih knjig iz srednjega in starega veka se je ohranilo in pohval o konoplji v njih ne manjka.

Kaj pa korenine?

Omembe same korenine so redke, a nekaj jih le obstaja. Italijanski zeliščar Andreas Matthioli je napisal v The Old German Neuw Krëuterbuch, da so obkladki iz namočene korenine zelo učinkoviti v boju proti putiki in arthritisu in pa tudi razjedam mehkih tkiv. V letu 1564 je Tabernaemontanus, še en italijanski zeliščar, zapisal podobna opažanja. Tudi evropejski priseljenci na ameriški celini so čez ocean s sabo prinesli veliko rastlin, nekatere izmed njih pa so bile vključene v farmakopejo domorodcev.

Konoplja je postala še posebej pomembna in korenina je bila uporabljena za zdravljenje opeklin, bolečin v sklepih, putike in mišične atrofije. Do konca 17. stoletja so jo priporočale številne knjige o zeliščih, za vse zgodaj omenjene uporabne lastnosti, pa tudi za zdravljene inkontinence in spolnih bolezni.

Knjiga iz leta 1985, ki jo je napisala Nancy Locke Doane, ki bi naj bila napisana iz zapiskov njene priseljenske babice Minnie Susan Decker, bolj natančno opiše uporabo konopljine korenine v tem času. V Evropi je korenino kot »dobro zdravilo za suhi kašelj« opisala tudi Culpeperjeva knjiga Complete Herbal (1653) in tudi omenila, da je zelo uporabna proti zlatenici, močnim krvavitvam, propadanju kit in še mnogim drugim težavah. Omenjena je tudi uporabnost soka korenine proti opeklinam.

V letu 1696 je nemški fiziolog Georg Eberhard Rumpf, zaposlen pri nizozemski kraljevi družini, poročal o uporabnosti konopljine korenine proti gonoreji v Indoneziji. New English Dispensatory, izdan leta 1764, je priporočal kuhano konopljino korenino za vnetja kože, tretma, ki so ga vzhodni evropejci uporabljali že dolga leta.

Zgolj navada ali resnica?

Zdravilo je lahko uporabljeno tudi za zmanjševanje velikosti tumorjev in lomljenja sklepov (kot ga povzroča putika). V sredini 19. stoletja nemško besedilo, napisano s strani ženske po imenu Rath Schlosser, omenja zapleten recept, v katerem se iz pepela zgorele konopljine korenine naredi lug, ki se nato uporablja za umivanje las in glave, ki je prekrita z medom, verjetno za zaščito pred razdraženjem lasišča. Ta tretma bi naj povzročil regeneracijo las. Ni čisto jasno, če za to obstajajo dokazi, a očitno je bil dovolj efektiven, da so ta recept zapisale mnoge generacije. Mogoče so bili ti učinki zgolj naključni, ali pa placebo učinek, ampak raziskave pravijo, da je verjetno v navadah tudi nekaj resnice. Definitivno so se zdravila iz konopljine korenine ohranila v veliko državah, na primer v Argentini, kjer raziskava iz leta 1960 poroča, da korenino spomladi nabirajo in jo prekuhajo v tonik, ki lajša simptome griže in ostalih prebavnih težav.

V veliko delih sveta so bile glavne metode priprave neverjetno podobne skozi čas; kot so bile tudi razne pritožbe, da je znana po tem da pomaga ljudem. Korenina je uporabljena surova, posušena, kuhana, namočena, pražena ali včasih upepeljena. Če jo kuhamo kratek čas, jo lahko spijemo kot čaj; če pa jo kuhamo daljši čas, se spremeni v gosto, temno esenco, podobno smoli ali gostemu olju. Če je posušena (ali pražena) in zmleta, se spremeni v prah, iz katerega lahko naredimo kreme ali obkladke; če pa jo namočimo (ponavadi po tem, ko jo spremenimo v dolga vlakna), lahko z njo ustvarimo pomirjevalni, vlažen obliž za vneto ali ožgano kožo.

Raziskave, ki preverjajo domneve

Veliko raziskav preverja sestavo konopljine korenine in njene medicinske zmožnosti. Raziskava v letu 1971 je odkrila, da korenine vsebujejo terpene – dišeče smole po katerih je kanabis poznan; te so glavna sestavina eteričnih olj v veliko rastlinah. Za nekatere terpene je mišljeno, da vsebujejo vlažilen, izkašljevalni efekt, ki lahko pomaga tistim, ki imajo dihalne težave. Friedelin je eden izmed teh terpenov, ki je bil najden v korenini konoplje, in je bil dokazano protivneten, anipireten in analgetičen v delovanju; epifriedelinol je drugi, ki ga najdemo v mnogih zdravilnih rastlinah, čeprav je njegov točen efekt nepoznan.

Druge raziskave so pokazale, da korenina vsebuje dokaj veliko koncentracijo alkaloidov, vključeno z piperidinom in pirolidinom, ki sta zelo pomembna v sintezi farmacevtskih zdravil; holin, dietni amin, ki je ključen za integriteto celičnih membran; in atropin – močan alkaloid, ponavadi pridobljen iz volčje češnje, ki ga uporabljamo kot očesne kapljice. Ko je atropin zaužit kot nadomestek, lahko zmanjša dihalne težave in sprosti mišice in žleze parasimpatičnega živčnega sistema, ki nadzorjuje funkcije notranjih organov. Pravijo, da pomaga prebavnemu sistemu in ledvicam, služi pa tudi kot afrodiziak.

Fenolini, amidi in ilignanamidi

Konopljina korenina vsebuje tudi druge alkaloidne skupine, poznane kot fenolni, amidi in lignanamidi, ki bi naj imeli protivnetne in analgetične učinke. Nekateri pravijo, da kanabisativin in isokanabisativin, dva alkaloida v korenini konoplje, vplivata na centralni živčni sistem in sta strupena za jetra. Kljub temu nekatere raziskave dokazujejo obstoj spermidina v teh alkaloidih, ki pa delujeta proti staranju in bi lahko pomagala tudi tistim, ki imajo sladkorno bolezen tipa 2. Raziskave o tem so omejene in ni čisto jasno, če obstaja popolnoma varna metoda uživanja konopljine korenine.

Čisti, kuhan ekstrakt ne sme biti zaužit; čaj, kuhan kratek čas, kot smo že omenili, pa bi lahko imel pozitivne učinke. Raziskava iz leta 2008, izvedena na nizozemski univerzi Leiden; ki je poskusila zmešati konopljino korenino z različnimi topili, da bi izluščili aktivne sestavine; je ugotovila, da je končna substanca mešanica lipidov in sladkorjev z nekarimi dodatki. Čeprav so ugotovili, da je proces vodil do izgube nekaterih elementov, so našli prisotnost glikozida – organske molekule, ki pomaga odstraniti strupe iz telesa s kemično vezjo, ki jih deaktivira. Prvota hipoteza je bila, da bodo acetilholinovi zaviralci, ki so pogosto alkaloidi, najdeni v konopljini korenini. Že sam THC je pomemben zaviralec in raziskovalci so verjetli, da bodo druge podobne sestavine najdene in prepoznane.

Potencial za bodoče preiskave

Medtem ko so bili rezultati nedoločljivi, obstaja potencial za bodoče preiskave, ki bodo bolje raziskale to vprašanje. Za tiste, ki si želijo ekperimentirati in narediti svoj ekstrakt konopljine korenine, obstajajo recepti na internetu in pa v nekaterih zeliščnih knjigah, ki smo jih že omenili. Eden od novejših virov opisuje trganje korenine na manjše koščke, ki jih nato položimo na majhen ogenj v posodo z vodo in oljem v razmerju 3:1 (primer: šest skodelic vode, dve skodelici olja – učinkovit način, da raztopimo aktivne sestavine v olju, brez da jih »spečemo«), in pustimo, da se počasi kuhajo 12-14 ur, vmes pa dodajamo vodo, da se ne izsuši.

Mešanica je nato odtočena in zamrznjena, olje je zlito iz leda, na katerem leži, in nežno segreto s čebeljim voskom do zaželjene gostote na sobni temperaturi. Možno je tudi eksperimentirati z raznimi drugimi sestavinami, tako v začetnem vrelnem postopku, ko so lahko dodani listi cimeta, kot tudi v končni fazi mešanja, kjer bi bilo bolj priporočljivo dodati ekstrakte in eterična olja.

Ta recept bi naj bil zelo učinkovit v lajšanju bolečin mišic in sklepov, otrdelosti in krčev, če ga nanesemo lokalno. Trenutno je na trgu zelo malo izdelkov iz konopljine korenine. Ena izjema je Hemp-Eaze, ki ga je razvil Darcy Stoddard na Tierra Sol kmetiji, ki se nahaja v hribovju Sierre Nevade.

Hemp-Eaze kreme, losjoni in balzami

Hemp-Eaze je vrsta organskih krem, losjonov in balzamov, ki zmanjšujejo simptome različnih zdravstvenih stanj, kot so ekcem, luskavica, fibromialgija in artritis. Pogled izdelkov za lokalno nanašanje so na voljo tudi kopeli, ki pomagajo pri bolečinah in so zelo pomirjevalne. Obstaja tudi sprej, ki lajša bolečine, pomaga razdraženi koži celo konjuktivisu. Glavna sestavina Hemp-Eaza je konopljina korenina, ampak vsebuje tudi druge naravne sestavine, kot so beli vratič, oženek in korenina gabeza. Za zdaj so izdelki iz konopljine korenine zelo redki, ampak z večanjem števila raziskav o kanabisu se bo Hemp-Eazu zagotovo pridružilo še veliko drugih podjetij, ki bo želelo dati rastlini sloves, ki si ga zasluži. Definitivno ima v zgodovini zelišč konopljina korenina veliko vlogo skozi zgodovino vsepovsod po svetu.

[woonder_product id=”3374″]

Začetne raziskave močno kažejo na to, da je v tej rastlini mogočno zdravilo in bila bi velika škoda, če bi ignorirali njegov potencial. Vsi drugi deli rastline kanabis so uporabni in jih v zadnjih letih čimbolj intenzivno izkoriščajo. Naše znanje o zdravstvenih zmožnostih kanabisa je v tem trenutku že tako veliko, da se zdi kar neverjetno in nesmiselno, da še nismo raziskali potenciala korenin te skrivnostne rastline.

Prevedla Lucija Peternel
Vir: TheDailyTrends

Brezplačna dostava

Za naročila nad 40€

Strokovna podpora

in pomoč pri nakupu

Brezplačno svetovanje

070 543 038

100% varno plačilo

Kartica / Po povzetju / Predračun