Košarica
Brezplačna dostava ob nakupu nad 40€

Se želite pogovoriti?

Pokličite nas na 070 543 038

Socialna omrežja

Motnja pozornosti (ADHD)

Motnja pozornosti

Motnja pozornosti je pereč problem današnjega časa.

Kolikokrat dnevno pogledate na uro, pa se čez nekaj trenutkov nikakor ne morete spomniti kaj ste videli?

Se pogosto znajdete v situaciji, ko se nenadoma predramite iz intenzivnih misli, se zaveste, da stojite sredi kopalnice, pa nimate pojma kaj ste želeli v tistem prostoru storiti ali po kaj ste prišli?

Zmorete kontrolirati svoje impulze ali brezglavo posegate po utehi in nakupujete prek spleta?

Kolikokrat pozabite na dogovorjene obveznosti v službi ali s partnerjem, če si prej tega ne zapišete in nastavite opomnik?

Imate številne hobije, vedno nove interese in nikoli zaključene projekte – muhe 14-dnevnice, ki so vas popolnoma prevzele, sedaj pa si ne morete nikakor razložiti zakaj vas je to nekoč zanimalo?

Ne pravimo, da so to edini verodostojni pokazatelji, da imate motnjo pozornosti. Vsekakor pa so to pogosti znaki, da imate težave s pozornostjo. Na srečo obstajajo številni triki, kako ohraniti pozornost in izboljšati zmožnost koncentracije. Obtavni so tudi izsledki raziskav kako CBD lahko vpliva na motnjo pozornosti.

Ampak gremo lepo po vrsti.

Kaj je motnja pozornosti (ADHD)?

Motnja pozornosti (Attention deficit disorder – ADD) in motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (Attention deficit hyperactivity disorder – ADHD) je pogosta duševna motnja pri otrocih, redkeje jo diagnosticiramo pri odraslih posameznikih. Kljub temu, se predvideva, da jo ima približno 8% otrok in nekje do 2,5% odrasle populacije.

Simptomi v grobem vključujejo motnjo koncentracije, hiperaktivnost in impulzivnost. Za diagnozo ADD mora posameznik imet dve od naštetih.

Za ADHD se povečini sklepa, da v kolikor diagnosticirana v otroštvu, do odrasle dobe izzveni. Izzvenela naj bi predvsem hiperaktivnostna komponenta. Vendar mnogi odrasli posamezniki z ADHD še vedno poročajo o hiperaktivnosti, ki pa je za odrasle nekoliko drugačna kot pri otrocih. Izraža se zgolj bolj primerno za odrasle, na primer v obliki nervoznih tikov, ko moramo sedeti čisto pri miru, ali napetosti v mišicah, škripanje z zobmi.

Motnja pozornosti, impulzivnost in hiperaktivnost so posledice netipičnega razvoja možganov. Kaj jih povzroči in kako drugače delujejo, si bomo pogledali v nadaljevanju.

Simptomi ADHD

Ko govorimo o simptomih ADHD, motnja koncentracije, impulzivnost in hiperaktivnost ne povedo kaj dosti o tem kako se odražajo v vsakodnevnem življenju. Vsakdo si jih lahko tolmači po svoje. Ničkolikokrat pa se zgodi, da mazanje na svoj kruh pripelje do zaničevanja ljudi z ADHD, češ, da so leni, da ne razmišljajo preden odreagirajo in da naj za boga že enkrat odrastejo in sedijo pri miru.

Zato razlaga simptomov skozi oči nevrotipičnih opazovalcev, ni niti koristna niti ne pove kaj dosti. Še več, zmotno in neupravičeno stigmatizira posameznike z ADHD-jem brez večjega razumevanja.

Zato bomo našteli simptome in pogledali razlago skozi oči nekoga, ki je ADHD doživel, nato pa jih kasneje na svoji raziskovalni poti kot zdravnik in raziskovalec preučeval tudi skozi znanstven vidik. Pravi naslov je dr. Gabor Mate. (3)

Odsotnost pozornosti

Najbolje bi jo lahko opisali kot frustrirajoča neprisotnost fokusa na dejanske stvari in ljudi v okolici. Frustrirajoča zato, ker nepozornost ni namenska in jo je težko kontrolirati. Kako se udejanji v praksi?

Ste kdaj nenadoma ugotovili, da niste slišali zadnjih 10 minut pogovora med prijatelji ali pa predavanja v šoli? Nenadoma se lahko zavemo tudi, da ne vemo sploh kaj gledamo ali da si nismo zapomnili prav ničesar na kar smo se koncentrirali zadnjih nekaj minut.

Pogosto se zgodi, da pogledamo na uro, pa se čez minuto ne spomnimo koliko je kazala. Sredi pogovora naše misli oddivjajo nekam neznano kam in kljub temu, da slišimo besede, ne vemo čisto točno kaj nam oseba govori.

Takšna nepozornost je neprostovoljna in v posamezniku z ADHD, ki jo doživlja povzroča frustracijo in tudi čustveno stisko. Nikakor ne želi biti nevljuden, nespoštljiv ali kako drugače nesramen.

Izlet v neznano

Potrebno pa je razumeti, da odsotnost pozornosti ne pomeni, da oseba v tistem času zgolj miselno lebdi v zraku in se v njenih mislih nič ne odvija. Našo pozornost je pravzaprav zmotila pozornost na nekaj drugega. Naj opišemo enega takih izletov v neznano.

Odločite se pospraviti stanovanje, saj ste nenadoma ugotovili, da izgleda kot, da bi se skozenj sprehodil mini tornado. Pravzaprav skoraj vedno izgleda tako, če si priznate, vendar večino časa tega ne opazite. S tal poberete knjigo, 2. del fantazijske sage in ga pospravite na polico poleg 1. in 3. dela. Spomnite se, da 4. del, ki ga nestrpno pričakujete še ni objavljen. Vendar minilo je že toliko časa od kar ste nazadnje pogledali novice v zvezi s tem, da morate preveriti, če je na internetu kaj novega.

Prebirate o avtorju, ko vidite predlog za drugega podobnega avtorja. Deset drugih referenc in približno 2 uri kasneje se sredi branja e-knjige, ki ste jo spontano kupili na Amazonu, zaveste, da ste pospravljali stanovanje in se vrnete k prvotni nalogi.

Med pobiranjem umazanega perila s tal, ugotovite, da nogavica nima para. Med iskanjem nogavice povsod, tudi med čistim perilom, se spomnite, da morate oprati perilo do večera saj ga boste potrebovali prihodnji večer, ko greste za dlje časa na obisk k svojim staršem. S polnim košem perila se napotite proti pralnemu stroju, med tem, ko zazvoni telefon. Odložite koš perila na stopnicah in stečete proti telefonu.

Zvečer, ko se napotite po stopnicah v spalnico, odkrijete pozabljen koš perila na stopnicah. Zapeče vas vest in nikakor si ne morete razložiti kako ste lahko na perilo pozabili. Da ne omenjamo, da je stanovanje še vedno razmetano, na e-knjigo, ki ste jo kupili pred nekaj urami, pa ste že povsem pozabili.

Hiperfiksacija/ hiperfokus

Ravno zaradi opisa, kako ADHD posamezniki pospravljajo stanovanje, mnogim ljudem ni jasno, kako imajo takšni posamezniki lahko na drugi strani za nekatere stvari hiperfokus. Nedelo in neurejenost si preprosto tolmačijo kot lenobo.

Zadeve, ki interesirajo posameznike z ADHD, so muhe 14-dnevnice. Zanimivo je, da jih posameznik doživlja kot pasivni fokus – vse se odvija sponatno, brez večjih težav, brez naporov, da bi se koncentrirali; podobno, kot če bi gledali televizijo.

Na drugi strani imamo aktivni fokus, ki se zgodi redko in zahteva popoln angažma možganov, da sodelujejo. Aktivni fokus posamezniki z ADHD doživijo v redkih okoliščinah kjer je motivacija velika.

Hiperfiksacije se pri posameznikih navadno odražajo v obliki številnih interesov, hobijev in nedokončanih umetniških projektov. Navsezadnje tega ne smemo zaničevati, saj se ob tem lahko naučimo veliko veščin, ki nam pridejo prav v vseh mogočih situacijah.

Včasih se hiperfiksacija odvija tudi glede osebe.

Pomanjkljive socialne veščine

Nekaj glede ADHD ima opraviti z nezmožnostjo prepoznavanja medosebnih meja. Čeprav nekateri otroci z ADHD ne marajo dotikov, se večina v otroštvu kar ne more nasititi čustvenega in fizičnega stika s starši.

K vrstnikom pristopajo naivno in odprto, zaradi česar se velikokrat opečejo. Zaradi pomanjkljive zmožnosti opazovanje in razumevanja namigov drugih ljudi glede narave odnosa, so lahko odrinjeni na stran in nimajo veliko prijateljev. Tako je pri veliki večini. Pri malem odstotku pa se zgodi, da je popularnost med vrstniki neke vrste kompenzacija za slabo samopodobo.

Ko se zgodi tista prva ljubezen … Nenasitnost se pogosto prenese tudi v ljubezenska razmerja. Tu nastopi na spored hiperfiksacija, tokrat na osebo. Ta pogosto lahko duši partnerja, redno pa se tudi dogaja, da ga osebe izkoriščajo, saj je pripravljen narediti vse.

Hiper-vokalizacija/ blebetanje

Ena od karakteristik, ki močno vpliva na socialne odnose, je hiper-vokaliziranje oziroma živčno govorjenje.

Pri otrocih se velikokrat odraža kot nenasitna želja, da bi povedali vse kar jim pade na pamet. Večkrat se to odrazi kot izrazito bujna domišljija, ki jo sprožijo navidezno resnično nepovezane stvari – otrok geda kozarec pred sabo, čez nekaj trenutkov pa iz njega črpa navdih za fantazijsko zgodbo o prinesah in zmajih.

Problematična ni bujna domišljija, pač pa trenutek, ki ga otrok izbere za takšno domišljijsko pripoved. Recimo sredi kosila, ko oče razlaga o nečem čisto tretjem ali ošteva otroka zaradi nečesa kar je storil narobe. Pravzaprav spominja na pobeg iz realnosti, ki je morda preveč stresna za otroka v tistem trenutku. V večini primerov to tudi je.

Kot odrasli posamezniki se v večini odučimo takšnega pripovedovanja zgodb zaradi slabih posledic, ki smo jih prejeli kot otrok. Vendar ne pomeni, da nam misi ne odidejo neznano kam sredi pogovora ali družinskega kosila.

Hipervokalizacija pa se morda še vedno odvija v bolj primernih temah pogovora. ADHD odrasli posamezniki vas bodo bombardirali z zanimivim dejstvi, pravzaprav ekspozejem zanimivih dejstev, pogosto ob najbolj neprimernih trenutkih.

Okrnjen kratkoročen spomin

Učenje za posameznike z ADHD je lahko zelo naporen podvig. Če tema za posameznika ni zanimiva, lahko sedi za učbenikom ure in ure, pa si ne bo zapomnil ničesar. Možgani preprosto nočejo slediti očem. Večkrat se lahko zavemo, da beremo odstavek, ko smo na koncu odstavka, pa ne vemo obnoviti niti besede iz prebranega.

Vendar učenci z ADHD-jem pogosto najdejo kreativne načine kako si olajšati učenje. Prepisovanje, zapiski in miselni vzorci ADHD učencev so včasih prava umetnina.

Imobilizacija/ nemotiviranost

Posameznik z ADHD-jem svoj um smatra kot perpetuum mobile – ves čas divja, ves čas v pogonu in nikoli na pavzi. Konstantna statika v možganih je izčrpavajoča.

Ko se hiperfiksacija ali nekaj zanimivega nenadoma prekine in zaključi, posameznik pade v brezno neaktivnosti in nemotiviranosti. Prokrastiniranje je realna slika posameznika z ADHD-jem, vendar ne pride brez slabe vesti. Tudi, ko želimo počivati, ne razmišljati ali početi česa, se nenadoma vklopi alarm, da bi sedaj nekaj morali početi.

Nemir, ki ga občutimo ob hiperfiksaciji se izmenjuje z obdobji nemotiviranosti ali prokrastiniranja. Da bi prešli nemotiviranost in zagnali možgane nazaj v fokus, mora biti v zraku neka pereča nevarnost, kot je bližajoči se iztekajoči rok oddaje projekta ali res primerna nagrada. Brez adrenalinskega šoka nujnosti, možgani ostajajo negibni.

Ko govorimo o imobilizaciji, jo smatramo dejansko. Nejevolja, pomanjkanje energije, vlečemo se kot megla, da bi opravili najnujnejše. Pogosto jo zamenjujemo z depresijo, večkrat pa, ko posameznik ne odkrije nove fiksacije, v depresijo tudi vodi.

Impulzivnost

Otroci in odrasli z ADHD težko kontrolirajo impulze. Težko kontrolirajo, da bi nekaj ne naredili ali izrekli, kar jim je ravnokar padlo na pamet. Težko se kontrolirajo, ko je potrebno počakati na vrsto, kar se včasih celo fizično odrazi v obliki nemira znotraj telesa ali celo bolečine.

Impulzivnost se izrazi tudi v obliki sponatnih nakupov, stvari, ki jih dejansko ne potrebujemo.

Hiperaktivnost

Motnja pozornosti, impulzivnost in hiperaktivnost so karakteristike ADHD. Ker je hiperaktivnost včasih jasno izražena, včasih pa manjka, se veliko strokovnjakov raje zateka k terminu ADD (attention deficit disorder), ki mu poljubno dodajo črko H za hiperaktivnost ali jo odvzamejo. Hiperaktivnost v večini primerov otroških diagnoz v odrasli dobi izgine.

Odrasli z ADHD pa zatrjujejo, da v resnici ni odšla nikamor, pač pa se je pretvorila v družbeno prilagojeno obliko. Odrasli z ADHD poročajo o tem, da so njihove mišice konstantno napete, da morajo stalno nekaj stiskati ali mečkati v roki, potreba pa je večja, ko se morajo na nekaj fokusirati.

Nekateri obsesivno žvečijo, drugi cefrajo radirke, tretji klikajo s kemičnim svinčnikom, nekateri masirajo svoje prste. Zanimivo pri zadnjem primeru je, da konice prstov na rokah akupresurno predstavljajo stimuliranje možganskega delovanja.

Pozabljivost: Če ni v vidnem polju, ne obstaja.

Stanovanje ali delovna miza polepljena z listki, koledarji in ure v vsakem prostoru, opomniki in budilke za milijon stvari, od stranice do stranice popisani planerji in številni seznami – to je realnost osebe z ADHD.

Povedano preprosto – če ni v vidnem polju, ne obstaja. Težko razložimo dejanske mehanizme za takšne vzgibe, zato so partnerji in prijatelji velikokrat užaljeni, saj si razložijo, da osebam z ADHD niso dovolj pomembni. Vendar temu vsekakor ni tako, zgolj težko je manevrirati v konstantnem statičnem šumu vse obveznosti in dogodke, ki jih oseba z ADHD ima v svojem življenju.

Odsotnost občutka za čas

Odsotnost občutka za čas je močno povezana s hiperfiksacijo in konstantno delujočim umom, prenatrpanim, da bi naša notranja ura lahko pravilno delovala. Čeprav sposobnost, da bi ocenili del dneva pogosto ni okrnjena, se posamezniki z ADHD velikokrat sprašujejo kateri dan je in koliko časa so porabili za neko nalogo.

Dobra praksa številnih ljudi z ADHD je štopanje časa z zvočnim opomnikom, da se je neko obdobje zaključilo. Ne zgolj, da jih motivira z umetno ustvarjenim pritiskom, da obdržijo fokus na stvari, pač pa jih opominja, da so zunaj hiperfiksacije svet, življenje, fizične potrebe in ljudje, ki potrebujejo našo pozornost.

Pridružene duševne motnje

Depresija, samomorilnost, anksioznost, fobije, slaba samopodoba so žal pogoste pridružene duševne motnje ADHD. Izhajajo iz razvojnega obdobja otroštva, ki je prav tako vrelišče težav neprimernega razvoja možganov in ADHD.

Dopamin in motnja pozornosti

Dopamin je hormon prisoten v naših možganih. Regulira čustvene odzive in nam pomaga izvrševati naloge. Izvršilna funkcija sledi nagradi za opravljeno delo – na primer: če smo bili naučeni, da ko pospravimo posodo, nas nekdo pohvali in je to v nas povzročilo dober občutek, bomo to v prihodnosti raje počeli. Nevrokemično smo v možganih prejeli zadostno količino dopamina kot nagrado za opravljanje neke naloge.

Pri ADHD so znanstveniki opazili (1), da se količine dopamina pri ljudeh z ADHD razlikujejo od nevrotipičnih posameznikov.

Nekateri raziskovalici trdijo, da imajo posamezniki z ADHD v možganskih centrih prisotne večje koncentracije proteinov, ki prenašajo dopamin. Večja vrednost teh prenašalcev na žalost ni dobra novica, saj naj bi zmanjšala prisotnost samega dopamina.

Če imaš ADHD ne pomeni, da si “neumen”

Otroci so po večini izredno grozni drug do drugega, ko se zbadajo v šoli in govorijo drug drugemu vse mogoče. V kolikor zbadajo vašega otroka, ker ima diagnozo ADHD, da je neumen, ne morejo biti dlje od resnice.

Sir Ken Robinson dobro karikira, da hiperaktivnost še ne pomeni ADHD-ja pri otrocih, ko pove:

Vaši otroci ne trpijo za ADHD-jem, pač pa za nečim, čemur smo včasih pravili otroštvo.

Vsake “mravlje v riti” še ne pomenijo ADHD-ja. Pravtako motnja koncentracije ne pomeni, da je otrok ali odrasel posameznik neumen, kot se jim rada prilepi ta zmerljivka. A-tipično ne pomeni slabo, zgolj a-tipično. Inteligenca je izredno raznolika, vendar šolski sistemi po vsem svetu predpostavljajo, da obstaja zgolj ena vrsta inteligence.

Laična razlaga za v resnici bolje delujoče možgane pri posameznikih z ADHD, je, da morajo drugi deli možganov, kompenzirati za primanjkljaj v čelnem režnju. Kljub temu, da posameznikom z ADHD misli divjajo 100 na uro, kar je po svoje izčrpavajoče, so po večini zmožni razmišljanja izven okvirjev, kreativno in povezovati na videz nezdružljive elemente. Kar pa se tiče hiperaktivnostne komponente, vemo, da nekateri ljudje lažje razmišljajo v gibanju – imenujemo jih kinestetični tipi mislecev.

Pravzaprav, nekateri celo sklepajo (2), da je imel Leonardo Da Vinci ADHD, kar dobro naslika zgornjo teorijo. Od kje Leonardu vrsta hiperfiksacij, tako različnih si med seboj? Njegovo življenje in delo vsekakor slikata a-tipične možgane.

Primerne zaposlitve

Kljub simptomom ADHD, so številni ljudje presenetljivo uspešni v življenju. Dr. Gabor Mate je navkljub ADHD-ju postal uspešen zdravnik. Veliko ljudi z ADHD je hiperfokusiranih na svoje delo, s čimer maskirajo pomanjkljivosti na drugih področjih življenja. Pravtako je potrebno ADHD smatrati kot spekter – nekateri so višje na spektru, kot drugi.

Če govorimo o poklicni poti ljudi z ADHD-jem, so to zagotovo kreativni poklici. Predvsem pa poklici in ne službe. Služenje namenu je ljudem z ADHD-jem tuje. Navkljub temu pa lahko marsikateri med njimi manualne naloge smatra kot meditacijo, kar pa ne pomeni, da vmes ne razmišlja vsaj 100 drugih stvari.

Povedano drugače, med primernimi poklici za osebe z ADHD zagotovo ne bo računovodja. Kljub temu je zanimivo, da se osebe z ADHD pogosto trudijo v smeri dolgočasnih poklicev brez nekih večjih pretresov, ker imajo občutek, da bodo zgolj tako pridobili na lastni vrednosti in premagali sami sebe. Navsezadnje so lahko v tem poklicu zaradi svoje kreativnosti tudi zelo uspešni, ampak zgolj, če najdejo način kako se primerno motivirati za dologčasne številke.

Pogost nasvet za ljudi z ADHD-jem je, da naj sledijo dopaminu in iz tega interesa naredijo svoj poklic. Obstajajo hiperfiksacije, ki so lahko v dobrobit posameznika. Seveda ne gre brez vzponov in padcev in velikokrat je potrebno ponovno odkriti zanimiv zorni kot, da se lahko obdržimo na eni smeri. Vendar, kreativnost pri izumljanju novega zornega kota, pri ljudeh z ADHD definitivno ni problem.

Konoplja in motnja pozornosti

Študije na področju konoplje in motnje pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) so žal pomanjkljive, predvsem direktnega učinka CBD-ja na ADHD.

Do današnjega dne je bila izvedena zgolj ena klinična študija, kjer so 30. z ADHD diagnosticiranim posameznikom dozirali konopljin ekstrakt v razmerju CBD in THC 1:1. Izsledki raziskave kažejo, da se je posameznikom zmanjšala hiperaktivna in impulzivna komponenta ADHD. Kako je eksperiment vplival na njihovo pozornost, pa ni znano. (4)

Pričevanja ljudi z ADHD

Kljub temu obstajajo pričevanja ljudi, ki na lastno pest rešujejo težave z motnjo pozornosti s konopljo. Uporabnica poroča, da ji uživanje konoplje pomaga pri fokusiranju v običajnih socialnih interakcijah.

Ljudje z ADHD se zavedamo vsega okoli sebe, kot je hrup, vonjave, kje so posamezne stvari, opazimo najbolj čudne vzorce v sobi z ljudmi. Konoplja mi je dala možnost, da imam to senzorično tišino in se počutim nekoliko bolj osredotočeno. (5)

Potrebno pa je opozoriti, da drugi uporaniki poročajo o ravno obratnem učinku uporabe konoplje. Senzorične zaznave vonja, svetlobe in zvoka se lahko z uporabo konoplje s THC-jem povečajo. (6)

Pomanjkanje nevrotransmitorjev in kako jih modulira stroka

Ljudje z ADHD stremijo k večji jasnosti misli in delovanja uma. Zato se je morda smiselno izogniti komponenti THC-ja v konoplji. Kanabidiol (CBD) ni psihotropen in ne povzroča zadetosti, vseeno pa posredno vpliva na CB1 receptorje, za katere nekateri strokovnjaki trdijo, da igrajo ključno vlogo pri regulaciji dopamina in serotonina.

Študije kažejo povezavo med razvojem ADHD in pomanjkljivo koičino nevrotransmiterjev imenovanih norepinefrin in dopamin. Ta naj bi delovala vzporedno in s tem olajšala učenje in tipične kognitivne procese.

Dopamin je povezan s sistemom nagrajevanja in se aktivira, ko doživimo nekaj prijetnega, kot na primer hrano, seks, nakupovanje itd. V primeru oslabljenega dopaminergičnega sistema, ki ga pogosto najdemo pri ljudeh z ADHD, je tarča zdravil, kot je Ritalin.

Dopaminergični sistem nam pomaga pri fokusu, koncentraciji, nagrajevanju in močno vpliva na tako imenovano izvršilno funkcijo, ki nam pomaga pri planiranju, izvrševanju nalog in odločanju. Stimulanti, kot je Ritalin, pomagajo pri produkciji dopamina.

Endokanabinoidni sistem in ADHD

Glede na poznane učinke endokanabinoidnega sistema (EKS) na nevrotramsiterje, je presenetljivo, da še nimamo veliko raziskav v povezavi z dopaminergičnim sistemom in EKS.

Dopamin in EKS imata dvosmerno razmerje. Dopamin spodbuja sproščanje endokanabinoidov v možganih, EKS pa duši prekomerno sproščanje dopaminskih nevrotransmiterjev z retrogradnim sproščanjem endokanabinoidov, ki se vežejo na receptorje CB1.

Raziskovalci so odkrili povezavo med ECS in ADHD z razkritjem, da je signalizacija CB1 receptorjev poslabšana pri miših z ADHD zaradi mutacije transporterja dopamina (DAT). Na podlagi izsedkov so pričeli s teorijo, da bi se vmešavanje v EKS lahko izkazalo učinkovito pri tej motnji delovanja možganov.

Kar nas pripelje do THC-ja, glavne psihoaktivne spojine v konoplji, ki je agonist CB1 receptorjev. Sproščanje dopamina naj bi bilo delno odgovorno za prijetne občutke ob uživanju konoplje, bogate s THC-jem. Kot je pogosto takšnih učinkovinah, je od odmerka odvisen učinek, pri katerem se zdi, da majhne količine THC povečajo raven dopamina, medtem ko visoki odmerki zmanjšajo njegovo sintezo.

Ali lahko CBD kapljice in CBD smola vseeno pomaga?

CBD kapljice ali CBD smola kot naravni izvleček iz konoplje vsebujeta majhne količine THC-ja (do 0,2%) ter večje koncentracije CBD-ja, kar pripomore k stimulaciji CB1 receptorjev na dva načina.

  1. Na stimulacio CB1 receptorjev direktno vpliva manjša količina THC-ja (do 0,2%).
  2. Dokazano je, da z zaviranjem encima, ki prenslavlja nam lastne endokanabinoide (anandamid), CBD prav tako posredno stimulira delovanje CB1 receptorjev.

Čeprav bomo morali na neizpodbiten dokaz o dolgoročnem učinkovanju CBD na ravni dopamina še nekoliko počakati, so teorije in predklinični rezultati obetavni.

Za več informacij o uporabi konopljinih izdelkov pokličite v naš svetovalni studio. Z veseljem bomo odgovorili na vsa vaša vprašanja.

Povzetek

Motnja pozornosti z ali brez hiperaktivnosti (ADD/ ADHD) je motnja v delovanju možganov, katerih glavni simptomi so motnja pozornosti, impulzivnost in hiperaktivnost. Vendar so simptomi vse prej kot razliženi s temi tremi obširnimi kategorijami.

Simptomi obsegajo: Odsotnost pozornosti, pozabljivost, odsotnost občutka za čas, jasno ali nedoločno hiperaktivnost, impulzivnost v obliki dejanj, besed, nakupov itn., izgubljanje v prostoru in času, okrnjen kratkoročni spomin, hiperfiksacije ali hiperfokus, slabe socialne veščine idr.

Pri ADHD so znanstveniki odkrili, da gre za nepravilno delovanje dopaminergičnega sistema. Stroka nanj bolj ali manj uspešno vpliva s predpisovanjem stimulantov, kot je Ritalin.

Pri ADHD so pogosto pridružene duševne motnje depresija, anksioznost, tendenca k samomorilnosti, slaba sampodoba.

Kljub simptomom, so mnogi posamezniki z ADHD lahko izredno uspešni. Fokusiranje na interese, ki prinašajo dopaminske “nagrade”, je pri tem lahko izredno uspešno. Daleč od tega, da so ljudje z ADHD intelektualno zaostali, ravo nasprotno – so izredno domiselni in iznajdljivi.

Žal nimamo dovolj kliničnih raziskav učinkov knoplje na ADHD. Samostojna klinična raziskava je prikazala, da se je hiperaktivna in impulzivna komponenta pri ljudeh, ki so uživali manjše količine konoplje bogate s THC-jem zmanjšala.

Zaradi povezave posrednega učinkovanja CBD-ja na CB1 receptorje in njihovo vlogo pri reguliranju dopaminergičnega sistema, se smatra, da bi CBD lahko igral pomembno vlogo pri reguliranju simptomov ADHD. Za več neizpodbitnih dokazov pa bomo morali še počakati.

Za več odgovorov v zvezi s uporabo konopljinih izdelkov, pokličite v naš svetovalni studio. Z veseljem bomo odgovorili na vsa vaša vprašanja. Lahko pa naročite tudi vzorček konopljinih kapljic.

Brezplacno svetovanje o uporabi konpljinih izdelkov
Brezplacno svetovanje o uporabi konpljinih izdelkov

Viri

  1. Nora D. Volkov in drugi. Evaluating Dopamine Reward Pathway in ADHD. Clinical Implications. 2009. https://jamanetwork.com/journals/jama/fullarticle/184547
  2. Catani, Marko in Mozzarello Paolo. Grey Matter Leonardo da Vinci: a genius driven to distraction. 2019. https://academic.oup.com/brain/article/142/6/1842/5492606?searchresult=1
  3. Mate, Gabor. Scattered Minds. The origins and healing of attention deficit disorder. 1999. London: Vermilion.
  4. Lofllyn, Malori in drugi. Subtypes of attention deficit-hyperactivity disorder (ADHD) and cannabis use. 2013 https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24093525/
  5. CBD project. Cannabis for ADHD: An emerging therapeutic option. https://www.projectcbd.org/medicine/cannabis-adhd-emerging-therapeutic-option
  6. Marijuana Doctors. Heightened Sensory Perception. https://www.marijuanadoctors.com/side-effects/heightened-sensory-perception/
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Brezplačna dostava

Za naročila nad 40€

Strokovna podpora

in pomoč pri nakupu

Brezplačno svetovanje

070 543 038

100% varno plačilo

Kartica / Po povzetju / Predračun