Anksioznost je lahko nekaj povsem normalnega, saj je to naravni odziv človeka ob različnih stresnih situacijah. Kaj pa, ko preraste v motnjo? Motnja pomeni, da imamo občutek, da se nam bo ob nekem dogodku naravnost zmešalo, da sami ne moremo zdržati in se znebiti strahu, pa tudi to, da ob anksioznosti doživljamo še telesne simptome in to že dlje časa. Motnja sama po sebi pomeni točno to – motnjo našega vsakdana, ki nam otežuje življenje. Ne sodijo pa vsi strahovi v isti koš.
Poznamo različne vrste anksioznih motenj – od paničnih napadov do generalizirane anksiozne motnje. Poglejmo, kako se definirajo različne anksiozne motnje. Se najdete v kakšni od njih?
Kazalo vsebine
1. Panična motnja
Panična motnja je “zelo intenziven napad panike oziroma tesnobe, ki se pojavi nenadoma,” kot definirajo pri NIJZ.
Za takšnim napadom lahko sledi konstantno premlevanje tega, kar smo doživeli. Pojavi se tudi strah pred ponovnim doživljanjem napada panike in posledično se začnemo izogibati različnim situacijam, kjer bi do takšne panične motnje lahko prišlo.
Ob paničnem napadu ima posameznik občutek, da bo umrl, izgubil zdrav razum ali da ne bo zmogel nadzorovati svojega vedenja zaradi tako hude tesnobe, ki jo doživlja,
lahko preberemo v priročniku Ko te strese stres.
Izredno zanimivo je, da panično motnjo lahko razvijemo v resnici kot posledico lastnih reakcij na stres. Preprosto rečeno – postane nas strah lastnih odzivov na stresne situacije, na paniko, ki smo jo enkrat doživeli. Tako se požene perpetum mobile in sproži začaran krog.
NIJZ daje za primer posameznika, ki mu vedno, ko mu šef dodeli nalogo, začne razbijati srce in pomisli, da mu bo na ta način enkrat srce zagotovo odpovedalo. Postane pozoren na bitje srca, ki je vedno hitrejše in pomisli, da bo umrl. Ob tem človek seveda postane sila tesnoben in večkrat išče tudi medicinsko pomoč. Na urganci pa navadno ne ugotovijo nobene fiziološke pomanjkljivosti.
Osebno se mi ob navajanju karakteristik panične motnje v spomin prikliče dogodek izpred let, ko sva s prijateljico odšli v gledališče in je prijateljica sredi predstave doživela paničen napad. Gledali sva komedijo in šale so bile fantastične. Ker se šalam kar ni in ni mogla nehati smejati, še po tem, ko jih je bilo že zdavnaj konec, se je na lepem začela dušiti in mi kazati, da mora ven iz dvorane. Na prvi pogled zabavna izkušnja, vendar je bila vse prej kot to. Kot mi je povedala kasneje, si je v mislih konstantno ponavljala, da se ne sme (več) smejati, kar je rezultiralo v še večjem in glasnejšem nekontroliranem smehu. Kmalu pa je dobila občutek, da se bo od smeha dobesedno zadušila. Od tega dogodka dalje je ne morem prepričati v ogled gledališke predstave.
2. Generalizirana anksiozna motnja
Zanjo je značilno, da smo konstantno pretirano zaskrbljeni glede običajnih in vsakodnevnih stvari. Mednje lahko prištevamo skrb glede službe, finančnega stanja, svojih bližnjih itd.
V priročniku Ko te strese stres, zanimivo avtor dodaja, da morajo te stvari za nas predstavljati vrednoto. Takšno tesnobo naj bi posameznik doživljal kot nekakšno varovalo, ki mu pomaga, da se bolje lahko pripravi na dogodke, ki bi se mu lahko pripetili.
“Pri tem povsem preceni nevarnost in podceni možnost reševanja težav.” (1)
Primer bi bila vsem znana hipohondrija, kjer nas konstantno skrbi za lastno zdravje ali zdravje bližnjih. Kadar pa se pretirano zalagamo z zdravili in drugimi pripomočki ter informacijami o boleznih, lahko trpimo za generalizirano anksiozno motnjo.
Najpogostejši simptomi generalizirane anksiozne motnje anketirancev iz raziskave leta 2019 so bili pretirana razdražljivost, konstanten nemir, težave s spanjem, utrujenost, težko osredotočanje na delo in bolečine v mišicah.
3. Socialna anksioznost
Ste se kdaj znašli pod sojem žarometov in popolnoma odpovedali? Odpovedali, čeprav ste se pripravljali na nastop tedne. Morda trpite za socialno anksioznostjo.
Socialno anksioznost NIJZ definira kot
Intenziven strah pred ocenjevanjem in zavrnitvijo drugih.
Takšna anksioznost se navadno najbolj izraža v situacijah, ko se posamezniki znajdejo v središču pozornosti pred skupino neznanih ljudi. Namig: Javno nastopanje. V tistem trenutku se oseba počuti sila nesposobno obvladovati takšne interakcije. Tudi ta vrsta anksiozne motnje vodi v izogibalno vedenje.
Strah pred javnim nastopanjem je najpogostejši strah na svetu. Prednjači celo pred strahom, da bomo nekega lepega dne umrli! (5)
4. Agorafobije in druge specifične fobije
Fobije so neutemeljeni strahovi pred točno določenimi predmeti ali situacijami. Agorafobija spada mednje, pomeni pa strah pred situacijami, iz katerih se je težko umakniti – odprti prostori, zapuščanje doma, vstopanje v javne prostore, množice, potovanje z javnim prevozom itd.
Agorafobiki se zavedajo svojega strahu. Razumejo tudi, da je nesmiseln, vendar se ga vseeno ne morejo znebiti. Morda je na tej točki zato pomembno, da pogledamo, kaj je razlika med psihozo in nevrozo.
Pri psihotičnih napadih se posameznik ne zaveda, da nekaj, kar sam doživlja, sliši, vidi, sluti itn., ne obstaja v prostoru in času in tudi ne razume, da je v trenutku doživljanja psihoze njegovo početje nenormalno.
Med tem se pri nevrotičnih napadih, kot je tudi anksiozna motnja pri fobijah, zavedamo, da se vedemo iracionalno. Vemo tudi, da strah v resnici ni povsem utemeljen, vendar se vseeno ne moremo znebiti tega občutka.
Najpogostejši obliki psihoz sta shizofrenija in bipolarna motnja. Najpogostejše nevroze pa so fobije in depresija.
5. Anksioznost kot posledica posttravmatske stresne motnje (PTSM)
Do pretiranega strahu in tesnobe navadno pride prav zaradi travmatičnih dogodkov. Posledično začnemo podoživljati te dogodke sredi belega dne in razvijati izogibalne navade. (1)
Zagotovo je PTSM oziroma angleško PTSD najbolj poznan slovenskemu občinstvu zaradi ameriških filmov, kjer je veliko govora o PTSD med bivšimi vojaki. Ob najmanjšem poku poskočijo in velikokrat razvijejo agorafobijo. Američani imajo s tega vidika celotne fundacije, ki oskrbujejo bivše vojake s psihiatrično in terapevtsko pomočjo. Vendar PTSD še zdaleč ni samo posledica tega, da se je nekdo boril v vojni.
Posttravmatska stresna motnja, je posledica travmatične izkušnje. Doživljajo jo ljudje po travmatičnih dogodkih, kot so fizični napad, posilstvo, nasilno vedenje staršev in pomembnih drugih, spolne zlorabe otrok, prometne nesreče, druge oblike nesreč, naravne katastrofe, nasilne smrti bližnjih itd.
6. Anksioznost kot posledica Obsesivno-kompulzivne motnje (OKM)
Imate tudi vi prijatelja ali prijateljico, ki ob vsakem obisku kar na enkrat izgine iz vidnega polja in ga/jo kasneje najdete v drugem delu stanovanja popravljati obešene slike v pravilno vodoravno linijo? No, ta isti prijatelj tudi rad zlaga knjige in vinil plošče po abecednem vrstnem redu, čeprav sistem ustreza imetniku plošč. Pravi, da se tudi oblači po vrstnem redu – majica z vrha kupa, če je ne bo oblekel danes, mora na dno kupa, naslednja enako, in to vse dokler ne izbere prave. Za tiste, ki imate vsaj malo OCD-ja, bo spodnja fotografija nadvse pomirjujoč prizor.
Obsesivno-kompulzivna motnja, morda bolj znana pod imenom OCD (eng. Obsessive compulsive disorder), po oceni strokovnjakov letno prizadene 6.4 milijone Evropejcev. Zanjo so značilne vsiljive misli, ki skozi prisilno ritualistično vedenje, povzročajo določen odziv. Tega običajno spremlja tesnoba, predvsem takrat, ko se želimo upreti tej skušnjavi in prekiniti s kompulzivnim vedenjem. (12)
Obsesivne misli oseba prepoznava kot svoje lastne, čeprav so nehotne, iracionalne in pogosto neprijetne ali agresivne. Tudi kompulzije so gibi ali vedenje, ki ni uporabno in tudi ne prinaša veselja,
kot razlaga OKM pedagoški priročnik za delo s študenti v duševni stiski.
Kje je meja? Primeri takšnih misli so na videz povsem otročji: “Ne smeš stopiti na črto, ne smeš stopiti na črto, ne smeš stopiti na črto.” Ali pa: “Starši ti bodo umrli, če boš stopil na črto/ če ne pokljukaš vsaj trikrat ali si zaknelia vrata.” Lahko pa jih spremlja samo sila neugoden občutek, ki se sprosti samo, če narediš tisto, kar ti narekuje, npr. popraviš vse slike po stanovanju v perfektno vodoravno linijo.
7. Separacijska anksioznost
Medical News today definira separacijsko anksioznost kot strah pred ločitvijo s pomembnimi osebami v našem življenju. Lahko pa doživljamo tesnobo tudi pri ločitvi od svojih ljubljenčkov. Čeprav separacijsko anksioznost navadno pripisujemo otrokom, jo lahko doživljajo tudi odrasle osebe. Poleg splošne tesnobe lahko razvijejo tudi telesne simptome, ki vključujejo glavobol, slabost, boleče grlo in težave s spanjem.
Pri otrocih do drugega leta je separacijska anksioznost nekaj pogostega in običajnega. Gre preprosto za to, da otrok pri tej starosti še ne razume, da se bo na primer mama vrnila in da je nekje v bližini. Njihovo življenje je odvisno od te osebe, zato doživljanje tesnobe ob tem, ni nič nenavadnega.
DSM-5 (9) definira separacijsko anksioznost pri odraslih osebah z naslednjimi znaki:
- Nenavaden stres ob ločitvi od oseb ali hišnih ljubljenčkov
- Pretirana skrb, da se bo tej osebi ali ljubljenčku nekaj zgodilo, če jih zapustimo
- Doživljanje fizičnih simptomov že, ko se oseba zave, da bo morala zapustiti to osebo ali ljubljenčka
- Potreba, da ves čas vemo, kje se nahaja ta pomembna oseba ali ljubljenček
Separacijska anksioznost pri odraslih je bolj pogosta, kot si mislimo. 1 od 20 oseb bo zagotovo enkrat v življenju doživela anksiozno motnjo ob ločitvi od pomembnih oseb. Študije pa pravijo tudi, da v oziru na spol za speracijsko anksioznostjo pogosteje trpijo ženske.
Separacijska anksioznost, maskirana s strani pametne tehnologije
Še bolj zanimivo je dejstvo, da je v dobi pametnih telefonov separacijska anksioznost bolj pogosta, vendar maskirana.
Sodobna tehnologija ljudem, ki trpijo za separacijsko anksioznostjo podpihuje motnjo. Kako? Raziskovalka Dr. Manicavasagar z inštituta za klinično psihologijo, je komentirala takole:
Tehnologija lahko prikrije obstoj motnje. SMS sporočila in videoklici dajejo bolnikom možnost, da so v konstantnem stiku s predmetom svoje pozornosti in to na družbeno povsem sprejemljiv način.
Ste tudi sami konstantno priklopljeni na telefon, ko ljubljenih ni ob vas? Kaj pa se zgodi, če vam zmanjka baterije ali izgubite telefon?
Preberite si še kako CBD vpliva na anksiozne motnje in kako se Slovenci spopadamo z anksioznostjo.
Viri
- Brošura o anksioznih motnjah, NIJZ. https://www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/brosura_anksiozne_motnje_2016.pdf
- Ko te strese stres – Kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje – priročnik. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/ko_te_strese_stres.pdf
- Spopadanje z anksioznostjo v Sloveniji – magistrska naloga z empirično raziskavo: http://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=6829&lang=slv
- Brošura o anksioznih motnjah, NIJZ. https://www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/brosura_anksiozne_motnje_2016.pdf
- Česa se bojimo bolj kot smrti? Članek, mentalhelp.net: https://www.mentalhelp.net/blogs/what-we-fear-more-than-death/
- Evropska študija o obsesivno kompulzivni motnji: https://www.morressier.com/article/07–estimating-prevalence-obsessive-compulsive-disorder-europe-next-ten-years/5d1a038557558b317a140ebd
- Duševno zdravje študentov: Gradivo za zaposlene za delo s študenti v duševni stiski: https://www.uni-lj.si/studij/dusevno-zdravje/gradiva-anksioznost
- Medical News Today – separation anxiety: https://www.medicalnewstoday.com/articles/322070
- DSM-5: American Psychiatric Association. (2013). Diagnostic and statistical manual of mental disorders (5th ed.). Arlington, VA: Author.
- Australian psychological society, separation anxiety in adult: https://psychlopaedia.org/family-and-relationships/adult-separation-anxiety/
