Košarica
Brezplačna dostava ob nakupu nad 40€

Se želite pogovoriti?

Pokličite nas na 070 543 038

Socialna omrežja

Panični napad

Panični napadi povzročajo tesnobo, ki jo občutimo v prsih in pospešenem dihanju.

Sredi povsem običajnega dne vas kar na lepem oblije kurja polt, začutite mravljince v rokah. Kljub temu, da vas mrazi, se začnete potiti kot sredi poletne sezone. Vaša prva misel? Z gotovostjo bi si upali trditi, da polovica ljudi prej pomisli na to, da se je ravnokar duh sprehodil čez njihovo telo, kot da doživljajo panični napad. Druga polovica pa, da doživlja srčni infarkt. Kako torej vemo, da doživljamo zgolj panični napad, če pa se ta občuti tako resno kot srčni infarkt?

Kaj je panični napad?

Panični napad je obdobje izrazito povečane tesnobe zaradi dejanskih ali namišljenih dejavnikov in traja omejen čas.

Občutimo ga kot izrazit strah in nelagodje – telesno in psihično.

Zanimivo je, da se razvije nenadoma, svoj vrhunec pa doseže v ovkiru 10 minut.

Panični napadi so bolj pogosti, kot is morda mislimo. V življenju ga doživi vsaj enkrat vsaka 4. oseba. Pogosteje jih doživljajo ženske, kot moški.

Če smo doživeli panični napad, še ne pomeni, da imamo panično motnjo. En panični napad torej še ne pomeni, da se nam bodo v prihodnosti ponavljali.

Pri paničnem napadu so prisotni različni simptomi in znaki. Poglejmo si, kateri so med njimi.

Simptomi in znaki paničnega napada

Pri paničnem napadu so lahko prisotni različni telesni simptomi, kot so:

  • Razbijanje srca in pospešeno bitje
  • Drhtenje in tresavica
  • Pretirano znojenje
  • Vročinski udari ali ozeblost
  • Primanjkuje nam sape, nas duši ali težko dihamo
  • Bolečine ali tesnoba v prsih
  • Slabost, nelagodje v prebavilih
  • Vrtoglavica
  • Občutek, da bomo izgubili zavest
  • Otrplost ali mravljinčenje

Kot lahko vidimo, so ti simptomi močno podobni srčnemu infarktu. Zato mora diagnozo paničnega napada postaviti zdravnik. Zdravnik mora izločiti možnosti, da je z nami resnično kaj fizično narobe.

Panične napade spremljajo tudi psihološki simptomi, ki se jih občuti kot:

  • Občutek, da smo zgubili stik z realnostjo – derealizacija
  • Disociacija s samim seboj – občutek, da nam naše telo ne pripada
  • Strah, da se nam bo zmešalo
  • Strah, da nimamo nadzora
  • Strah, da občutki v telesu pomenijo, da bomo umrli, da se nam bo ustavilo srce ali da ne bomo mogli več dihati

Panični napad teoretično doživljamo, če imamo prisotne vsaj 4 simptome s tega seznama. Če veste, da doživljate panični napad, se je pomembno zavedati, da bo minilo.

Koliko časa traja panični napad?

Simptomi paničnega napada niso tako zelo vztrajni, saj minejo že v nekaj minutah.

Različni viri navajajo različne dolžine trajanja paničnega napada. Vse skupaj naj bi se zaključilo v povprečju 10. minut.

Seveda pa je doživljanje časa relativno. Specifično se to izrazi v nelagodnih situacijah. Zato se nam za teh nekaj minut zdi kot, da je pretekla večnost.

Vzroki za napad panike

Ste anksiozni?

V primeru različnih anksioznih motenj, kot so socialna anksioznost, generalizirana anksiozna motnja, različne fobije, lahko razvijemo tudi panične napade.

V primeru, da imate diagnosticirano anksiozno motnjo, je napad panike lahko torej posledica anksioznosti. Vendar en napad panike še ne pomeni, da boste imeli sedaj tudi panične napade. Pogovorite se o tem s svojim zdravnikom ali terapevtom.

V kolikor ne veste kaj je anksioznost, si o tem lahko več preberete tukaj.

Zlorabe drog

Droge lahko izzovejo panične napade. Ker so ti posledica kemijskega naravnovesja v možganih, kot bomo spoznali v nadaljevanju, nekatere droge lahko še poslabšajo to neravnovesje.

Panični napadi so najpogosteje izzvani po uporabi stimulativnih drog. Te vzdražijo naše možgane nanačin, da povečajo količino nevrotransmiterjev.

Takšne droge so:

  • Amfetamini (spid) in podobne droge na recept, kot Ritalin, Adderal
  • Kofein
  • Eufedrin
  • MDMA (ekstazi)
  • Mefedron ali MDPV
  • Metaamfetamini
  • kokain

V večini so učinki teh drog povezani tudi s pomanjkanjem spanja. Nespečnost prav tako lahko izzove panične napade. Poglejmo si kako.

Pomanjkanje spanja

Pomanjkanje spanja našim možganom nevrokemično deluje podobno kot, da imamo anksiozno motnjo, trdijo študije.

Čeprav se običajno sklepa, da je pomanjkanje spanca posledica različnih bolezni in psiholoških motenj, kot sta na primer demenca in anksiozna motnja, je bilo pred kratkim dokazano, da je vzročnoposledična zveza lahko obratnosorazmerna.

Že en sam dan brez spanca lahko povzroči v možganih kemično neravnovesje, ki vodi k anksioznosti, trdijo nevroznanstveniki. Kronično pomanjkanje spanja, pa pogosto vodi v anksiozne motnje in panične napade.

Na podlagi izsledkov raziskav se predlaga, da bi terapije, ki se fokusiranje na spanje in reguliranje cirkadianega ritma lahko prinesle dobre rezultate pri preprečevanju spektra bolezni, vključujoč Alzheimer in anksiozne motnje, …

O pomenu reguliranja cirkadianega ritma, smo že pisali. Preberite si več o tem kako CBD in melatonin prispevata k boljšemu spancu.

Stres, stres, stres

Ne glede na to ali imate stres doma v družini, v službenem okolju ali pa ste doživeli nepričakovan življenjski dogodek, kot je smrt v družini, panični napad ni povsem nič neobičajnega.

Panični napadi se lahko razvijejo kot posledica dolgotrajnega ali nenadnega stresa. O sprostitvenih tehnikah smo že pisali. Te so vsekakor nujne. Vendar je dolgoročno potrebno najti rešitev kako se stresu izogniti. Stres vodi tudi v povečanje holesterola ter bolezni srca in ožilja.

Fiziološki odziv telesa

Panični napad je pravzaprav fiziološki odziv telesa na nevarnost. Ta je lahko dejanska ali umišljena. Čeprav umišljena, pa se občuti enako intenzivno, saj naše telo odreagira enako, kot če bi nam bil za petami lev. Kaj to pomeni?

Ko gre za preživetje, se vse stavi na molekulo, ki se ji reče adrenalin.

Ko smo običajno v nevarnih situacijah, se naš nevrološki sistem sporoči nadledvičnim žlezam, da v obtok sprostijo velike količine adrenalina. Naše telo je zbujeno, pripravljeno na tek ali boj za preživetje. Utrip srca in dihanje se intenzivirata, da se naše mišice s pomočjo večjih količin krvi lahko napnejo. Naša ramena se sključijo, glava gre naprej v napad in mišice se pokrčijo. Dihamo hitro, da lahko vsrkamo kar največ kisika. Sladkor v krvi se nam poveča, naši čuti pa se izostrijo.

Najbolj moteče je dejstvo, da se o tem naši možgani lahko odločijo kar na lepem brez nekega dejanskega vzroka. Zakaj?

Pri ljudeh s pogostimi paničnimi napadi so ugotovili, da imajo večjo aktivnost v možganskih predelih, ki urejajo “krizne situacije”.

Druga študija pa se je fokusirala na nevrokemično neravnovesje v možganih. Pri tem se izpostavlja neravnovesje serotonina. Preberite si kako CBD lahko vpliva na serotonergični sistem.

Panična motnja

Kljub temu, da ste morda doživeli panični napad, še ne pomeni, da imate panično motnjo.

Vsak četrti človek v življenju ga doživi. 40% ljudi ga doživi enkrat letno. Ker gre pri paničnem napadu za podobne telesne simptome kot pri srčnem infarktu, je pomembno, da diagnozo postavi zdravnik.

Problem nastane, ko se nam začnejo ponavljati. Ponavljajoče se panične napade imenujemo panična motnja.

Panični napadi se lahko začnejo ponavljati tudi zaradi strahu pred paničnimi napadi. Ljudje poročajo, da je bilo izkustvo s paničnim napadom tako grozno, da se jih sedaj bojijo. Razvijejo izogibalno vedenje – od krajev, ljudi – kjer so prej doživeli panični napad. Zaradi strahu pred ponovnim paničnim napadom, se jim ta lahko ponovi.

Vseeno pa to ni pravilo. Statistično gledano paničnega napada ne bomo doživeli ponovno.

Kako se panika občuti?

Če bi radi razumeli kaj vaši bližnji doživljajo ob paničnem napadu, pa si jih ne upate vprašati, si poglejte izkušnjo dekleta, ki dobro opiše, kako se začnejo pri njej in kaj v tistem trenutku občuti in razmišlja.

Dekle v videu izpostavi:

Vsakdo lahko drugače doživi panični napad, saj so lahko prisotni različni simptomi.

Sama ve kdaj ga bo dobila, saj dobi omrtvičene roke in obraz.

Po opozorilnem znaku se ji poviša utrip in začne se potiti, čeprav jo hkrati mrazi.

Najbolj grozen stranski učinek njenih paničnih napadov je, da ima občutek, da stoji izven svojega telesa in gleda sebe in se ne prepozna. Dobi občutek, da je neznanec v lastnem telesu. – izguba kontrole

Po napadu so njene mišice utrujene kot po intenzivni vadbi zaradi preveč adrenalina naenkrat. Tako je utrujena, da ne more početi ničesar.

Posledično tudi ne more spati, ker ji um konstantno sporoča, da bo umrla v spanju.

Kako se znebiti panike?

Kot smo lahko ugotovili, je panični napad lahko posledica nevrokemičnega neravnovesja, ki izvira iz številnih dejavnikov. Med njimi so izpostavljene težave s spanjem, zloraba drog in dolgotrajen pretiran stres.

Da bi se na dolgi rok znebili panike in paničnih napadov, moramo razviti dobro higieno spanja, zdrave navade in poskusiti izločiti pretiran stres iz našega vsakdana.

Kot kemično neravnovesje v možganih, študije izpostavljajo neravovesje v serotoninskem sistemu. Nanj zdravniki navadno poskusijo vplivati z antidepresivi. Zanimivo pa je, da si pri tem lahko pomagamo do določene mere tudi sami – s terapijo in naravnimi izvlečki, ki povečujejo raven serotonina v telesu.

Če doživimo napad panike …

Ustavimo hiperventilacijo

Pospešeno dihanje pri paničnem napadu je stalnica. Ker se naše mišice pripravljajo na bega ali boj, potrebujejo večje količine krvi in kisika. To jim omogoča pospešeno bitje srca in dihanje. Vendar, pri paničnem napadu ne rabimo zbežati, zato lahko telesu z zavestno spremembo dihanja sporočimo, da se je preprosto zmotilo.

Dihanje lahko umirimo na več načinov:

  • Nekaj časa dihamo v vrečko
  • Če nimamo pri roki vrečke, poskusimo simulirati dihanje v dlani
  • Obstaja tudi posebna jogijska tehnika dihanja, ki nas sprosti in hkrati omogoča, da pridobimo kontrolo nad našim dihanjem.
  • Pri dihanju štejemo 4-7-8, pri čemer so 4 sekunde vdih, 7 sekund zadržimo dih in 8 sekund izduhujemo. Je tudi način, da zvečer lahko lažje zaspimo, saj se namesto na skrbi osredotočamo na dihanje.

Telo lahko pretentamo tudi s spremembo poze. Pri paničnem napadu se bodo naša ramena dvignila, glava bo postavljena rahlo naprej med rameni – kot da bi poskusili napasti. Zavestno spremenimo pozo v sproščeno – rame potisnimo dol in nazaj, glavo dvignimo in zvrnimo nazaj.

Če razmišljate o scenarijih, se vrnite v tukaj in zdaj

Ob napadu panike se nam izostrijo naši čuti. Ljudje pogosto še bolje opazijo kaj se dogaja v telesu. V kolikor te občutke pospremi še negativna misel, kot “umrl bom/ zmešalo se mi bo”, poskusimo naš fokus preusmeriti na neposredno okolico.

Poskusite z dihanjem, ki smo ga omenili zgoraj in s poimenovanjem stvari v vaši neposredni okolici.

“To je miza, to je drevo, to je računalnik …”

Ne fokusirajte se na telo in občutke, ki jih doživljate, pač pa na dejanske predmete v okolici. Tukaj smo, zdaj smo, poglejte okolico, imenujte vsaj deset stvari v vaši neposredni bljižini

Odvrnimo pozornost od telesa

Drug način, da odvrnete pozornost od telesa je, da se sfokusirate na štetje. Poskusite s štetje od 100 nazaj. To bo zaposlilo vaše misli in vas odvrnilo od neprijetnih občutkov, ki jih pravkar doživljate.

Ustvarite si zaupnika

Ljudje pogosto mislimo, da bodo naši partnerji, družina in prijatelji točno vedeli kaj potrebujemo v danem trenutku.

“Pretresena sem in pod stresom, ko pridem iz službe. Kako ne razume, da takrat samo potrebujem tišino in objem?!”

“Pa si mu povedala, da takrat potrebuješ SAMO objem in tišino?”

“No, ne. Ampak saj to bi lahko sam vedel!”

Ko nekako ne gre vse po naših načrtih in vidimo, da bližnji niso prepozali naših potreb, smo velikokrat užaljeni ali si celo mislimo, da nas nimajo radi. To je povsem človeško, čeprav je velika človeška zabloda.

Empatija seže daleč, a ne more razbrati vseh naših potreb in želja. Človek nasproti nas lahko torej prepozna, da nekaj z nami ni povsem v redu. Lahko nas tudi vpraša ali sočustvuje, vendar ne more vedeti kaj točno se nam takrat dogaja in kaj bi v tistem trenutku potrebovali, da bi se počutili bolje.

Enako je pri paničnih napadih.

Če se vam panični napadi ponavljajo, zaupajte vsaj eni osebi kaj bi vam pomagalo pri paničnem napadu. Dogovorite se, da to osebo pokličete, ko/ če se vam zgodi naslednji panični napad in kaj bi vam takrat pomagalo, da vam ta oseba reče.

Nekateri ljudje potrebujejo zagotovilo, da bo vse v redu, da bo hitro minilo. Druge zagotovilo, da imajo ljudi na drugi strani, ki jih imajo radi in da niso sami.

Kako se zdravi panična motnja

Panična motnja se zdravi predvsem s kombinacijo terapije in zdravil.

Zdravniki predpišejo antidepresive, ki vplivajo na serotoninski sistem. Antidepresivi za panično motnjo so zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI), najpogostejši med njimi pa sertalin, fluoksetin, escitalopram in paroksetin. V nasprotju z uspavali in pomirjevali niso močno zasvojljivi, niso pa povsem brez stranskih učinkov.

V pomoč nam je lahko tudi terapija. Pri anksioznih motnjah se predvsem izpostavljajo kot učinkovite kognitivno-vedenjska terapija, podporna ali dinamska psihoterapija.

Kako pomagati osebi, ki doživlja napad panike?

Kadar ocenimo, da ima nekdo v naši bližini paničen napad (simptomi zgoraj) ali nam to oseba zaupa, najprej do osebe mirno pristopite. Če nam ta oseba ni sama zaupala, da ima paničen napad, jo vprašamo ali je kdaj v preteklosti že imela panični napad in če razume, kaj se ji trenutno dogaja. Nato osebi ponudimo svojo pomoč.

Svojo pomoč prilagodimo posameznikovim potrebam in značilnostim. Uporabimo lahko odvračalne tehnike in tehnike dihanja, kot opisane zgoraj. Vendar osebe v to ne silimo. Predvsem pa ne zanikamo njihovega stanja, v smislu, da bi osebi govorili, da pretirava ali da njeno doživljanje ni resnično.

Osebi pomagamo dokler ni deležna ustrezne strokovne pomoči. Pomembno je, da diagnozo, v kolikor je oseba še nima, postavi zdravnik. S tem bo izključena možnost drugih resnejših bolezenskih stanj.

Kdaj poiskati pomoč in na koga se lahko obrnemo?

Pomoč je potrebno poiskati že ob prvem paničnem napadu, da zdravniki izločijo morebitne druge fiziološke probleme ali bolezni. V kolikor se začnejo ponavljati, je potrebno poiskati pomoč terapevta.

Kako CBD pomaga pri paničnih napadih?

CBD ni instantna pomoč proti paniki. Je tek na dolge proge. Študije kažejo, da se z rednim jemanjem in kopičenjem CBD-ja v telesu, okrepi serotoenergični sistem – serotonin. To pa lahko učinkovito pripomore pri premagovanju anksioznih in paničnih motenj.

[woonder_product id=”1062″]

Več o različnih anksioznih stanjih, si preberite v članku: “Anksioznost – simptomi, vzroki in rešitev.

Brezplacno svetovanje o uporabi konpljinih izdelkov
Brezplacno svetovanje o uporabi konpljinih izdelkov

Viri

  1. Kako droge lahko izzovejo panične napade: https://rehabs.com/guides/substance-abuse-and-anxiety-disorders/
  2. Združenje za nevroznanosti – povzetek predavanja konference: https://www.sfn.org/publications/latest-news/2018/11/06/disrupted-circadian-rhythms-may-drive-anxiety-and-exacerbate-brain-disorders
  3. Web MD o paničnih napadih. https://www.webmd.com/anxiety-panic/panic-attack-happening
  4. CBD za panične napade. https://cfah.org/cbd-oil-for-panic-attacks/
Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Brezplačna dostava

Za naročila nad 40€

Strokovna podpora

in pomoč pri nakupu

Brezplačno svetovanje

070 543 038

100% varno plačilo

Kartica / Po povzetju / Predračun