Košarica
0.00 €

Pridelava konoplje: koliko bilk šteje za kaznivo dejanje?

To vprašanje so na višjem sodišču v Mariboru zastavili ustavnim sodnikom in podvomili o ustavnosti kazenskega zakonika. Toda pridelava rastlin, ki so uvrščene med prepovedane droge, ter način, kako kazenski zakonik obravnava različno količino pridelane konoplje – bodisi kot prekršek bodisi kot kaznivo dejanje – nista v neskladju z ustavo, je odločilo ustavno sodišče.

Ustavno sodišče je pred tedni zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti 186. člena kazenskega zakonika, ki se nanaša na proizvodnjo rastlin, uvrščenih med prepovedane droge, ki jo je vložilo višje sodišče v Mariboru. Zahteva za oceno ustavnosti je relevantna predvsem zaradi političnih namer za legalizacijo konoplje, vključno z njeno pridelavo in predelavo.

Violeta Tomić iz poslanske skupine Združena levica je namreč pred kratkim napovedala, da bodo do konca leta v parlamentarno proceduro vložili predlog zakona, s katerim bi dosegli popolno legalizacijo konoplje, torej tudi v rekreativne namene, in hkrati dopustili tako pridelavo kot predelavo te rastline. Tudi v poslanski skupini SD so že spisali tak predlog, a ga nato (začasno) umaknili v predale, saj zanj niso dobili poslanske podpore. Hkrati pa tudi (neparlamentarna) Piratska stranka že zbira podpise pod peticijo, s katero bi prav tako popolnoma legalizirali uporabo konoplje ter njeno pridelavo in predelavo.

Za kaznivo dejanje mora biti izkazan namen prodaje

A medtem ko na poslanskih mizah nastajajo predlogi, ki bi liberalizirali pridelavo konoplje, so na višjem sodišču v Mariboru celo podvomili o ustavnosti kazenskega zakonika; ta v 186. členu kot kaznivo dejanje opredeljuje vsako dejanje zoper človekovo zdravje. Novejša sodna praksa je sprejela razlago, po kateri mora biti poleg proizvodnje, zlasti če gre za manjše število rastlin, za utemeljevanje kaznivega dejanja izkazan tudi namen prodaje. Pri večji količini rastlin se namen prodaje domneva, če je količina rastlin majhna, pa ga je treba posebej ugotavljati. Prav to naj bi bilo po mnenju višjega sodišča v nasprotju z zahtevo po sorazmernosti (15. člen ustave) pa tudi načelom enakosti pred zakonom (14. člen ustave), »saj sta pri večjem številu proizvodov promet in z njim abstraktna nevarnost kot prepovedana posledica predpostavljena, nasprotno pa pri majhnem številu proizvodov česa pozitivnega ni mogoče predpostaviti,« menijo sodniki.

Pri kolikšnem številu rastlin je pravzaprav treba potegniti mejo, se sprašujejo na višjem sodišču. »Odgovor, da je to odvisno od posameznega primera, pri katerem je ob vrsti proizvodov treba upoštevati še dopolnilne okoliščine, ni rešitev,« dodajajo. Zato so ustavnemu sodišču – v nasprotju s političnimi pobudami – celo predlagali, naj to zakonsko določbo razveljavi, zakonodajalcu pa naloži, naj protiustavno stanje odpravi. A ustavno sodišče je njegovo zahtevo zavrglo, češ da razlaga zakonov, ki zadevo že dovolj opredeljujejo, ni v njegovi pristojnosti, temveč v pristojnosti posameznih sodišč.

Vir: dnevnik.si

Komentarji
Novice
Nazaj
Kako se uvajanja medicinske konoplje lotevajo v naši soseščini
Naprej
Konoplja znova trka na vrata uradne medicine