Košarica
Brezplačna dostava ob nakupu nad 40€

Se želite pogovoriti?

Pokličite nas na 070 543 038

Socialna omrežja

Prisotnost nedovoljenih drog v odpadnih vodah 2020

Študija o prisotnosti nedovoljenih drog v odpadnih vodah.

Nova študija o prisotnosti nedovoljenih drog v odpadnih vodah 2020, je razkrila marsikatero zanimivost tudi glede uporabe konoplje. Medtem, ko so v letu 2019 zaznali povečano uporabo stimulativnih drog, so v letu 2020 podatki precej bolj mešani in raznoliki glede na geografsko območje in začasne trende. V poštev moramo vzeti tudi, da so bili vzorci pridobljeni v času karantene in lockdowna, kar močno lahko vpliva na rezultate študije – predvsem glede dostopnosti drog in priložnosti za uporabo.

V študiji smo Slovenci sodelovali s kar petimi mesti – Velenje, Novo mesto, Maribor, Ljubljana, Koper in naveza Domžale-Kamnik, iz top lestvic pa po večini izpadli, razen pri uporabi MDMA-ja. Seveda nas je najbolj zanimal trend uporabe konoplje v Sloveniji, a o popularnosti konoplje kot rekrativne droge v Sloveniji žal ne moremo sklepati. Slovenski laboratorij zaradi posledic epidemije svojih izsledkov ni oddal v roku.

O projektu

Znanstveniki Evropskega projekta o znanosti odpadnih voda (SCORE) in Evropske agencije za droge (EMCDDA) so ponovno zbrali izsledke preiskav odpadnih voda. Odpadne vode so nacionalni laboratoriji namreč testirali za 5 različnih vrst droge. Tokrat je v raziskavi sodelovalo kar 82 evropskih mest (18 držav).  To je do sedaj največje število sodelujočih mest kljub pandemiji COVID-19. Za primerjavo: začetna študija v letu 2011, je zajemala zgolj 19 evropskih mest. Slovenija z mestom Ljubljana prvič sodeluje v raziskavi šele leta 2017.

Projekt je bil ustanovljen z namenom, da se preuči navade in trende jemanja drog v večjih mestih. Vodo se testira za prisotnost petih skupin najbolj popularnih drog – kokain, konoplja, amfetamin, meta-amfetamin in MDMA. S tem pridobimo dragocene podatke o vrsti in priljubljenosti droge, ki jih lahko uporabljajo vsi – od organov pregona, zakonodajalcev, statističnih uradov do sociologov, psihologov in kulturologov pri raziskavah družbe in kulture. Predhodnica raziskave prisotnosti drog v odpadnih vodah, je bila študija iz leta 1990 – Preučevanje okoljskega vpliva odpadnih voda iz domov.

Kaj se pravzaprav testira

Vzorci urina iz odpadnih voda za testiranje na droge.

Vzorci so pridobljeni iz čistilnih naprav, ki predelujejo odpadne vode. V njih se podrobno analizira sestava urina, ki je prisoten v vzorcu in testira za prepovedane droge.

V urinu lahko testiramo določene biomarkerje (merljive karakteristike neke droge), ki pokažejo prisotnost te v urinu. Ta metoda se uporablja pri meta-amfetaminih, amfetaminih in pri MDMA. Pri preiskavi prisotnosti konoplje in kokaina v urinu, pa se uporablja test za prisotnost metabolitov oziroma presnovkov v urinu – spojine, ki jih telo predela iz osnovne spojine. Pri konoplji iz THC-ja nastane THC-COOH, pri kokainu pa benzoilekogin (BE).

Heroina ne testirajo

Presnovek heroina (6-monoacetilmorfin) je po svoji specifičnosti nestabilen v vodi. Posledično bi bili izsledki te raziskave o uporabi heroina nenatančne in zato neznanstvene. Lahko bi testirali za sledi morfija, ki pa ni specifičen biomarker v heroinu. Poleg tega se morfij uporablja tudi v medicinske namene in študija ne bi več izrazito prikazovala trend uporabe prepovedanih drog.

Splošni rezultati raziskave 2020

Rezultati so pokazali, da se v prvi vrsti količinska prisotnost močno razlikuje glede na lokacijo. Grobo posplošeno to pomeni, da se mesta, regije in področja Evrope med seboj močno razlikujejo.

Kokain ostaja najbolj priljubljena droga v zahodnih in južno evropskih mestih. Najbolj v Belgiji, na Nizozemskem in v Španiji. Zelo nizke vsebnosti kokaina so bile prisotne v urinskih vzorcih vzhodno evropskih mest, čeprav zadnji vzorci kažejo rahlo povečanje.

Amfetamini so bolj popularni v severni Evropi. Na jugu jih najdemo bolj malo. Za primerjavo pa je uporaba meta-amfetamina kar naenkrat poskočila v na Cipru, vzhodni Nemčiji, Španiji in severno evropskih državah, kjer prej ni bilo sledi o njem. Meta-amfetamin je bil historično gledano vedno najizrazitejši na češkem in slovaškem.

Slovenci očitno še vedno najbolj tripamo na MDMA. Največje količine MDMA-ja so bile najdene v mestih Belgije, Nemčije, Nizozemske in Slovenije. Pri tem specifično poudarjajo, da ne gre za večje količine drog odvržene v kanalizacijo, pač pa za presnovne ostanke drog – če ste se slučajno spraševali ali je to morda zato, ker bi kakšen Slovenec splaknil večjo pošiljko v stranišče v krizni situaciji. Vseeno je konoplja še vedno najbolj razširjeno uporabljana kot rekreativna droga, vendar podatki za Slovenijo niso bili zajeti.

V državah, ki so poslale več vzorcev iz različnih mest, se podatki geografsko razlikujejo. V večjih mestih je prisotnega več MDMA-ja in meta-afmetamina, kot v manjših. Opazne razlike kot je ta, pa niso opazili pri prisotnosti konoplje in amfetaminov. Pri tem gre sklepati o konzumaciji MDMA-ja, ki slovi tudi kot plesna droga. Pri pomanjkanju infrastrukture kot so diskoteke in klubi v manjših krajih vplivajo tudi na koncumacijo MDMA-ja.

Uporaba MDMA droge po mestih v Sloveniji
Uporaba MDMA v slovenskih mestih, prednjači Ljubljana; Vir: https://www.emcdda.europa.eu/topics/pods/waste-water-analysis#data-explorer

Za vikend se konzumira več kokaina in MDMA-ja, kot med tednom. Pri uporabi konoplje in amfetaminov pa je uporaba skozi teden po večini konstantna.

Uporaba konoplje v Evropskih mestih

Konoplja prevladuje kot najbolj priljubljena droga za rekreativno uporabo v Evropi. Predvideva se, da konopljo uporablja 22.2 milijona ljudi letno. Najbolj je uporaba konoplje razširjena v zahodnih in južnih delih Evrope, predvsem v mestih Hrvaške, Francije, Španije, Nizozemske in Portugalske. Trend pa ostaja primerljiv s podatki iz leta 2019.

Konoplja ostaja št. 1 kljub pandemiji

V primerjavi z drugimi testiranimi drogami je uporaba konoplje ostala najbolj neprizadeta glede na pandemijo in karanteno. Tak trend zasledimo tudi v študiji Evropske spletne raziskave o drogah: COVID-19 (EWSD-COVID), ki ugotavlja, da je vzorec uporabe konoplje ostal relativno stabilen med razglasitvijo prve karantene. Primerljivi podatki so za kokain in MDMA-a. Zanimivo, glede na to, da so imeli dovoljenje za dostavo v času karantene zgolj Wolt, e-hrana in drugi ponudniki hrane, če se prav spomnimo.

Slovenci izpadli iz lestvice

THC je še vedno glavna droga Hrvaške, Francije in seveda Nizozemske. Uporaba konoplje ob vikendih je največja v Amsterdamu, takoj za njo pa se kadi Zagreb. Izredno zanimivo za tolmačenje podatkov je, da se trend med tednom obrne – na prvem mestu je Zagreb, na drugem Amesterdam. Sledita Ženeva, Pariz in šele na tretjem mestu Utrecht – četrto največje mesto na Nizozemskem. Slovenska mesta se niso znašla na lestvici top 37 mest glede na miligram na 1000 prebivalcev. Pravzaprav Slovenija podatkov za THC-COOH sploh ni oddala.

Uporaba konoplje kot droge v Sloveniji

Po podrobnem pregledu raziskave in zemljevida sodelujočih evropskih mest, smo zgroženi ugotovili, da za Slovenijo ni bilo zbranih podatkov. Zanimalo nas je, zakaj oziroma kje se skrivajo razlogi za to, po našem mnenju, ključno pomanjkljivost.

Odgovorni znanstveni analitik z EMCDDA, João Matias, nam je odgovoril v rekordnem času in pojasnil, da podatki za konopljo niso dostopni, ker se konoplja v slovenskih mestih ni testirala in niso prejeli nobenih podatkov. Pri tem pa še dodal, da:

Enako je za mnoga mesta, ki so participirala v študiji in Slovenija ni nobena izjema. Pri metodah testiranja ostankov konopljo v odpadnih voda je še vedno veliko netočnosti, in to leto smo prvič sploh objavili podatke za konopljo. Zato je precej običajno za sodelujoče laboratorije, da ne analizirajo tega podatka, saj se ta podatek običajno v prejšnjih letih ni testiral.

Inštitut Jožefa Štefana komentira

Kontaktirali smo odgovorne z Inštituta Jožef Štefan – Oddelek za znanosti o okolju, ki so nam pojasnili, da zaradi epidemije niso uspeli oddati podatkov do predpisanega roka. Pri tem pa tudi poudarili, da so testirali za biomarker THC in ne presnovek THC-COOH, kot je bilo v izvirni študiji navedeno. Prijazno so ponudili, da nam podatke posredujejo, takoj, ko jih bodo imeli.

Vprašljivost točnosti študije

Sprašujemo se o točnosti izsledkov raziskave.

Iz zgornjih navedb, da je, prvič, metoda vprašljiva, in drugič, da manjka obilo podatkov za prejšnja leta, smo se spraševali o točnosti izsledkov. Kot smo lahko videli v uvodnem delu, je sklepanj na celotno populacijo Evrope kar precej, tudi za uporabo konoplje.

Sprašujemo se, kako, če podatki manjkajo za veliko večino mest, predvsem pa za prejšnja leta? Bi bilo mogoče, da Slovenija prehiti kakšno od top 3 uporabnic konoplje glede na miligram/ 1000 prebivalcev, če bi podatki sploh bili zajeti?

 

VIRI:

Študijo je objavila Europe-wide SCORE skupina v sodelovanju z Evropsko agencijo za droge (EMCDDA).
source (EMCDDA and SCORE)

Študija o uporabi droge med panedimjo COVID-19 – podatki za Slovenijo

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Brezplačna dostava

Za naročila nad 40€

Strokovna podpora

in pomoč pri nakupu

Brezplačno svetovanje

070 543 038

100% varno plačilo

Kartica / Po povzetju / Predračun