Košarica
Brezplačna dostava ob nakupu nad 40€

Se želite pogovoriti?

Pokličite nas na 070 543 038

Socialna omrežja

Zakaj je konoplja prepovedana?

Prohibicija konoplje

Cannabis ali kako lahko konoplja reši svet

V kolikor bi v prid rešitvi planeta nemudoma prepovedali fosilna goriva ter njene derivate, krčenje gozdov za papir in gradnjo, ter pri tem poskušali zmanjšati učinek tople grede in nepotrebne deforestacije, kaj bi nam ostalo? Kateri je tisti edini naravni vir, ki bi poskrbel za svetovno povpraševanje po papirju in tekstilu, transportu, industrijski in domači energijski potrebi, pri tem pa zmanjševal onesnaženje, obnavljal prst in čistil ozračje? Rastlina, ki je za to skrbela do nedavnega – konoplja.

O konoplji

Konoplja je ena od najstarejših kultiviranih in vsestranskih uporabnih rastlin. Njeno zapuščino najdemo pri ljudstvih zmernega podnebnega pasu, ki so ji  uporabljala za pridobivanje vlaken, olja za barve in razsvetljavo, seme za prehrano, iz stebel so izdelovali papir in gradbeni material, listje pa uporabljali za prehrano živali in steljo. Zaradi vrst, ki vsebujejo psihoaktivne substance, kot je THC, smo pridelavo konoplje prepovedali, toda danes vsestranskost (industrijske) konoplje znova postaja pomembna.

Konopljina uporaba je zelo raznolika, saj so jo ljudje uporabljali na tisoče različnih namenov. Uporabno je seme, iz katerega pridelujejo dragoceno olje za prehrano – slednje vsebuje kar 50 do 70 odstotkov omega 6 kislin in 15 do 25 odstotkov omega 3 maščobnih kislin, ter druge kisline, ki povečujejo imunsko odpornost in povečuje zdravljenje vnetih procesov. Uporablja se steblo, ki vsebuje vzdržljiva, dolgotrajna, vpojna, natezna in trda vlakna, uporabiti pa je mogoče tudi konopljino listje.

Do leta 1850 je bilo 80 odstotkov vsega papirja, vrvi, goriva in olja izdelanega prav iz konoplje. To je bilo še pred odkritjem premoga in nafte v poznih 1850-tih, kateremu je sledilo največje onesnaženje planeta v človeški zgodovini.

Nezahtevna rastilina

Cenjena je kot okoljevarstvena rastlina, saj sodi v skupino najhitreje rastočih rastlin ne glede na pogoje, ni je treba gnojiti in zahteva malo pesticidov in herbicidov, saj plevel preraste. Gojimo jo lahko namesto nekaterih okoljsko problematičnih rastlin, kot je bombaž, vzgoja katerega zahteva ogromne količine pesticidov (več kot 50 % porabe pesticidov gre za bombaž, ki predstavlja zgolj 1 % kmetijskih površin v ZDA). Ni čudno, da je nočejo lastniki nasadov bombaža, niti tovarne pesticidov.

Vsestransko uporabna

Cenjena je tudi v kozmetični industriji, saj obnavlja naravno odpornost kože, kot gradbeni in izolacijski material, primerna pa je tudi za izdelavo plastičnih mas, lepil in barvil, pridobivanje goriva, v tekstilni industriji za izdelavo oblačil. Konopljina oblačila so danes vedno bolj pogosta, saj so močna in se ne obrabijo tako hitro. Konoplja lahko nadomesti celulozni les, ki ga uporabljamo za izdelavo papirja in kartona, s čimer zmanjša obremenjevanja okolja. S tem, da se porabi manj kemikalij pri izdelavi, je konopljin papir veliko odpornejši in ne porumeni. Medtem ko konopljina zraste v eni sezoni, potrebuje drevo celo življenje!

Zakaj je ne uporabljamo pogosteje?

Vsa plastika, bi morala biti narejena iz konopljinega olja. Ta je, v nasprotju z »navadno« plastiko, biorazgradljiva in ne škoduje okolju. Tudi pionir avtomobilske industrije, Henry Ford, je naredil avtomobil, ki je bil pretežno izdelan iz plastike iz konopljinih vlaken, poganjalo pa ga je konopljino gorivo. Proces izdelovanja konopljine plastike, ne bo uničila rek, kot to počnejo DuPont in druga petrokemična podjetja. Ekologija žal ni v slovarju naftnega lobija, mi pa potrebujemo obnovljivi vir energije za rešitev planeta.

Kako se je začelo?

Marihuana je NEVARNA, vendar ne človeškemu telesu in umu. Marihuana ne predstavlja grožnje ljudem – temveč naftnim gigantom, alkoholni in tobačni industriji ter številnim večjim kemičnim korporacijam. Številne velike korporacije, z velikim svežnjem dolarjev in vplivom, so prikrile resnico pred javnostjo. Združene države prikrivajo dejstvo, da je 130 let nazaj, pa vse do 4000 p.n.š., 80 % naše ekonomije in do 20 % zdravstva temeljilo na uporabi te neverjetne rastline.

Kaj lahko povzroči legalizacija?

Resnica je, da bi marihuana v primeru legalizacije s svojim širokim spektrom uporabe, povzročila industrijsko atomsko bombo! Podjetniki žal o tem niso nič poučeni. Elita neverjetno močnih in bogatih ljudi, je kot ničkolikokrat prej, razširila napačne in nasprotujoče si informacije o tej koristni rastlini, ki bi ob pravi uporabi uničila njihova podjetja.

Zgodovina

Od kod izvira izraz “marihuana”? Etimologi sklepajo, da je hispanskega porekla in se v severno ameriko preseli skupaj z migranti. V 30. letih preteklega stoletja so jo s slabšalnim pomenom začeli uporabljati tudi Američani. Na čelu te kampanje z namenom blatenja, je korakal Harry Aslinger – odločen nasprotnik konoplje, med drugim pa tudi rasist, antisemit in (za tiste čase sprejemljivo) seksist. Sposoben je bil izjaviti tudi kaj takega, kot:

“Med vsemi drogami je marihuana povzročila največ nasilja v zgodovini človeštva … Največ kadilcev marihuane najdemo med črnuhi, hispanci, Filipinci in zabavljači. Njihova satanistična glasba, jazz in swing, sta posledica zlorabe marihuane.”

“Reefer povzroči to, da črnuhi mislijo, da so tako dobri kot beli ljudje … to je primarni razlog zakaj moramo ukiniti marihuano – zaradi učinka na te degenerirane rase.”

Slabšalna razlaga besede je bila ustvarjena z namenom uničiti in oblatiti dobro ime, ki ga je imela konoplja v vsej svoji neverjetni zgodovini. Naj navedem nekaj primerov: vsi šolski učbeniki do leta 1880 so bili narejeni iz konoplje, prav tako je bilo 80% tekstila, oblek, odej ipd., do leta 1820, ko je bil uveden stroj za odstranjevanje bombaževih semen.

Plačevanje dajatev s konopljo

Povsem legalno je bilo plačevanje dajatev s konopljo v Ameriki med leti 1631 in začetki 1800. Poleg tega je bilo med 17. in 18. stoletjem ne-gojenje konoplje sankcionirano po zakonu! V Virginji, si med leti 1763-69 lahko šel v zapor, če si nasprotoval gojenju konoplje!

Do 20. stoletja je bila konoplja največji pridelek v številnih zveznih državah! Leta 1850 je bil višek proizvodnje za Kentucky, kjer so pridelali 40.000 ton konoplje.

Najstarejše najdišče našli na Kitajstekm

Najstarejše najdišče konopljinih izdelkov sega v obdobje pred 12.000 leti, leži pa na območju današnje Kitajske. Tam so našli ostanke peščenih loncev, katerih površino so krili vzorci iz konopljinih trakov.

Blago iz konoplje naj bi izdelovali že v 8. tisočletju p.n.š. Leta 1916 je ameriška vlada predvidevala, da bo do leta 1940 ves papir prihajal iz konoplje ter da ne bo potrebno posekati nobenega drevesa več! Študije so kazale, da bi 1 hektar konoplje zadostoval 4,1 hektarju dreves.

Mechanical Engineering Magazine (feb. 1938) je objavil članek z naslovom “Najprofitabilnejši in najbolj zaželeni pridelek, ki ga lahko gojite”. Članek navaja, da če bi konopljo gojili s tehnologijo 20. stoletja, bi le ta postala največji agrikulturni pridelek v ZDA in drugod po svetu.

Zarota in medijska manipulacija

William Randolph Hearst in njegov Hearst Paper Manufactoring Division so bili lastniki velikih gozdnih območij. Podjetje, ki je proizvajalo papirnate izdelke iz dreves je hitro spoznalo grožnjo, ki jo prinaša konoplja in milijonske izgube na njen račun.

Plastika, nafta, premog

V igro je leta 1937 vstopil DuPont, danes drugo največje kemično podjetje na svetu, ki je patentiral proces izdelave plastike iz nafte in premoga. Letno poročilo je pozvalo delničarje naj vlagajo v njihovo novo petrokemično divizijo. Sintetične stvari, kot so plastika, celofan, teflon, najlon idr. so bile lahko po novem izdelane iz nafte. Po prepovedi konoplje istega leta, so bila po novem vsa vlakna narejena petrokemično (t.i. najlon) – lahko si predstavljate dobičke, ki so sledili. Andrew Mellon, DuPontov veliki investitor, je postal Hooverjev finančni minister. Svojega nečaka po zakonu, Herry J. Anslinger-ja, je nemudoma postavil za vodjo Urada za narkotike in nevarne droge.

Imperij peščice ljudi

V času razvoja avtomobilske industrije, času ko je postajala nafta pomembnejša iz dneva v dan, je konoplja pri teh oblastnikih izzvala veliko ogorčenje, saj je ogrožala njihov (bodoči) milijonski imperij. Kako lahko pustimo, da se celotno ljudstvo preživlja s plodovi ene same rastline?! Konoplja daje moč zemlji in posamezniku, ki ima zemljo, nafta pa le peščici ljudi, ki jo lahko upravljajo. Glavni cilj je bila seveda centralizacija v finančnem smislu.

Omadeževanje konoplje

Začeli so uporabljati mehiški slengovski izraz “marihuana” in ga vsilili ameriški zavesti, namesto že obstoječega »konoplja« (hemp-cannabis), ki je bil v uporabi do sedaj. Ljudje se niso zavedali, da s prepovedjo “marihuane” prepoveduje tudi konopljo. Konoplja, rastlina, ki jo je človek zavestno uporabljal preko 10 tisoč let, se je bližala svojemu koncu.

Rumeni tisk, ki je vladal med poznimi 20. in 30. letih prejšnjega stoletja s Hearstovimi časopisi na čelu, je objavljal zgodbe o grozoti, ki jo prinaša v človekov vsakdan prav marihuana. Ljudje so nemudoma vsemu verjeli in marihuana je dobivala prve strani tiska. Bralci so sčasoma spoznali, da je kriva za vse – od avtomobilskih nesreč, do izprijene morale.

Filmi, kot so Reefer Madness (1936), Marihuana: Assassin of the Youth (1935) in Marihuana: The Devil’s Weed (1936), ki so se vrteli v kinematografih, so bili le dobra propaganda, namenjena ustvarjanju novega sovražnika. Namen je bil pridobitev javne podpore za Akt o prepovedi marihuane (Marihuana Tax Act).

Poglejmo si primer filma Reefer Madness in sporočila, ki jih je navajal:

  • nasilen narkotik,
  • dejanja šokantnega nasilja,
  • neozdravljiva norost,
  • pod vplivom droge, je ubil celotno družino s sekiro
  • resnejša in nevarnejša, kot druge škodljive droge (heroin, kokain), je grožnja, ki jo predstavlja marihuana!

Film se ni končal z običajnim “The End”, temveč z opozorilom na ekranu: SPOROČITE OTROKOM!

Uspešna kampanja proti konoplji

Ljudje so nasedli … 14. aprila 1937 je Marihuana Tax Law ali predlog zakona, ki je prepovedal konopljo pripeljan pred House Committee on Ways and Means, glavni pisci davkarije v državi. Predsednik tega komiteja je bil Rober Doughton, podpornik DuPonta, in oseba ki je spravila zakon skozi kongres. Sledilo je pričakovano.

Septembra 1937 je kongres konopljo prepovedal v vsega 90. sekundah. Najuporabnejši pridelek je po novem postal zgolj »droga«, in bila zamenjana s petrokemičnimi nadomestki, ki so v uporabi še danes. ZDA so poskrbele da se po drugi svetovni vojni marihuana prepove tudi drugod po svetu. To so naredile tako skrbno, da se po 1940. letu, o konoplji sploh ni učilo v šolah. Konoplja je bila izbrisana iz vsakodnevne zavesti.

Kongres je prepovedal konopljo, ker naj bi bila to droga, ki povzroči največ nasilja. Anslinger, vodja Komisije za droge pri kateri je služil 32 let, je promoviral idejo da marihuana povzroča pri uporabnikih ekstremno nasilje. V 50., pod komunistično grožnjo, je Anslinger trdil ravno nasprotno – marihuana te naredi pacifista, tako, da se niti vojaki nočejo boriti.

Kako naprej?

Danes je naš planet v resnih težavah. Dušimo se medtem ko številni deževni gozdovi izginjajo, onesnaževanje, strupi in kemikalije pa ubijajo ljudi. Te velike probleme, bi lahko rešili s ponovno industrializacijo konoplje. Konoplja, v sodelovanju z vetrno, sončno in hidroenergijo, bi zadoščala za energijske potrebe celotnega planeta, ki jih zdaj dobivamo preko fosilnih goriv. Pridobili bi energijo, gorivo, papir, vlakna in zdravila – vse naravno. Do sedaj smo porabili preko 80% naftnih rezerv in potrebe po obnovljivih virih so vsak dan večje. Konoplja je pred prepovedjo služila za izdelavo preko 25.000 različnih izdelkov, samo pomislite!

Lobiranje s strani kapitala

Tobačni, alkoholni in naftni lobiji plačujejo milijone dolarjev a programe kot so Amerika brez drog in podobne agencije. Pranje možganov se nadaljuje tudi danes, kjer propaganda, po 11. septembru, govori: Če kupite joint … podpirate TERORIZEM! Pol milijona ljudi na leto (v Ameriki) umre za posledicami alkohola, vsaka tretja prometna nesreča v Sloveniji ima isti razlog. Pol milijona je tudi statistika smrti za posledicami tobaka – nobena smrt pa ni pripisana prekomernemu uživanju marihuane, niti ena! Naša družba je prepovedala konopljo, medtem ko dovoljuje uporabo alkohola in tobaka! Konopljo bi morali dekriminalizirati, jo postaviti v lekarne – saj ima veliko pozitivnejših in naravnih učinkov, kot razna kemična zdravila.

Stereotipi in pomankanje dokazov

Do danes tehtnih dokazov, iz katerih bi lahko sklepali, da uporaba marihuane vodi k uporabi drugih, trših drog, ni. Večina strokovnjakov je mnenja, da je uporaba prepovedanih drog prej povezana s stopnjo v razvoju mladostnika, ko se pri njem pojavita želja po uporu in pripravljenost na tveganje. Stereotipno je zadetost enačena s pijanostjo, vendar je resnica velikokrat drugačna. Trava spodbuja kreativne sposobnosti, percepcija časa se upočasni in oseba postane bolj dovzetna za okolje okoli sebe. Pod vplivom bolj spoštuješ in doživljaš vse oblike umetnosti, si bližje naravi in na splošno več ČUTIŠ. To je v popolnem nasprotju z alkoholnim stanjem zavesti.

Ameriška vlada in DEA nam lažejo preko 100 let. Kako se počutite, ko VESTE, da imajo ekonomski interesi in policija več besede glede prihodnosti Zemlje, kot pa ljudje? Razlog zakaj je ta, tako vsestranska rastlina prepovedana, ni v tem kako psihično vpliva na nas … Prepovedana je ker so nekateri akterji v kapitalizmu postavili ekonomske interese pred prihodnostjo našega planeta.

VIr: Dejan Skok

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Brezplačna dostava

Za naročila nad 40€

Strokovna podpora

in pomoč pri nakupu

Brezplačno svetovanje

070 543 038

100% varno plačilo

Kartica / Po povzetju / Predračun