Shopping cart
0.00 €

Bo Slovenija medicinsko konopljo uvažala ali gojila sama?

Pot k legalizaciji medicinske konoplje je odprta, kdaj pa bodo slovenski bolniki izdelke iz konoplje dejansko lahko dobili na recept, je še veliko vprašanje. Še večje, ali bomo medicinsko konopljo pridelovali v Sloveniji in kdo bo za to dobil licenco. “Za pridelovanje konoplje za medicinske namene so pri nas pogoji idealni,” pravi Miran Perko, ki se sicer ukvarja s pridelavo industrijske konoplje. “Klima, kot je v Sloveniji, je za pridelavo konoplje bistveno boljša, kot na severu Evrope. V Goriških Brdih in Halozah lahko vzgojimo boljšo konopljo kot v Koloradu, kjer se hvalijo, da pridelujejo najboljšo medicinsko konopljo,” dodaja Perko.

Država mora zagotoviti zadostno količino konoplje

Za legalizacijo konoplje v medicinske namene so se nedavno izrekli tudi zdravniki, ki menijo, da bi zdravljenje morala plačati zdravstvena zavarovalnica ter da mora biti medicinska konoplja zagotovljena v takšni količini, da bo zadostna za vse bolnike, ki potrebujejo tovrstno zdravljenje. Obor za zdravstvo je tako v začetku meseca ministrstvu za zdravje naložil, da v 60 dneh spremeni pravilnike tako, da konoplja ne bo več v skupini najstrožje prepovedanih drog, in s tem omogoči njeno uporabo v medicinske namene. “V zvezi s pravnimi podlagami, ki bi v Sloveniji omogočale pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene bomo na podlagi primerov iz držav, kjer že poznajo tako ureditev, bomo pripravili predlog spremembe zakonodaje,” pravijo na ministrstvu.

Jo bomo gojili ali uvažali?

Konopljo danes uporablja vse več bolnikov, kupujejo jo na črnem trgu. Ob legalizaciji konoplje v medicinske namene bi bil uvoz sprva smiseln, nato pa bi bilo potrebno zagotoviti samooskrbo in neodvisnost od multinacionalk.

Ministrstvo: Zahtevno in drago

Kaj je torej potrebno, da bi pri nas omogočili proizvodnjo konoplje v medicinske namene?. “Gre za zahteven in kompleksen proces, ki ima tudi znatne finančne implikacije, saj mora država vzpostaviti hierarhičen in državno-monopolen sistem za opravljanje vseh potrebnih nalog: od izdajanja dovoljenj in določitve parcel za gojenje do nadzora nad njim, nakupa tako pridelane konoplje, uvoza, izvoza, trgovine na debelo in ohranjanja zalog pridelane konoplje. Hkrati je treba pripraviti oz. dopolniti in spremeniti tudi podzakonske akte,” pravijo na ministrstvu za zdravje.

SD: Nič čakati

“Menimo, da s tem ne bi smeli čakati: hkrati z omogočenjem medicinske uporabe konoplje bi morali dovoliti in urediti tudi pogoje za njeno gojenje v Sloveniji. Sistem moramo vzpostaviti na dolgi rok, da se razvijejo tudi slovenski pridelovalci in proizvajalci zdravil,” pravijo v SD, kjer so pripravili zadnji predlog zakona o legalizaciji konoplje, ki je še v koalicijskem usklajevanju. Pridelovanje na prostem ali v dvoranah? “Konopljo za medicinske namene bi lahko proizvajali kmetje, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo, saj je pri tovrstni proizvodnji največ težav ravno s pesticidi. Vendar dvomim, da bo ministrstvo pripravilo tak zakonski predlog, ki bo to omogočil. Menim, da se bodo odločili za pridelavo v zaprtih dvoranah z lučmi, z metodo hidroponike,” meni Perko. S proizvodnjo v dvoranah bi sicer lahko preprečili navzkrižno opraševanje z industrijsko konopljo in nadzirali vsebnost THC, bi pa bil tak način proizvodnje, kot pravi Perko, tudi zaradi strogih kriterijev, za posameznika izjemen finančni zalogaj.

Nadzorni organ?

Za proizvodnjo in predelavo konoplje mora država, glede na konvencijo, ustanoviti, če tega še ni naredila, in financirati državne organe, ki določijo zemljiške parcele kjer bo gojenje dovoljeno ter proizvajalcem izdajo licence, oziroma dovoljenja za proizvodnjo. “V zakonskem predlogu predvidevamo, da je to Agencija za zdravila in medicinske pripomočke, ki že sedaj nadzira vse, kar je povezano z drogami za medicinsko uporabo,” pravijo v koalicijski SD. Licencirani pridelovalci bi tako, kot to velja za vsa ostala zdravila, bili pod nadzorom Agencije za zdravila. Kot to določa Zakon o zdravilih (182. člen, 3. odstavek), je nadzorni organ za vse prepovedane droge iz skupin II in III Agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Če se konoplja uvrsti v skupino III (ali II), bo ta nadzor tudi avtomatično prešel na Agencijo za zdravila.

Težave s terminologijo

Da je s proizvajanjem konoplje potrebno pohiteti, da nam je ne bo treba uvažati, se strinjajo vsi sogovornik, zaplete pa se lahko že pri premestitvi konoplje premestitvi konoplje iz I. v II.skupino. “V I. skupini je rastlina konoplja, ki je sama po sebi nepsihoaktivna snov brez kakršnih koli medicinskih potencialov, razlaga medtem ko je konoplja v resnici zgolj cvetni vršiček, ki še vsebuje smolo, z izjemo listov in semen,” razlaga Tomaž Koren, vodja projekta Konoplja.org in član vladne komisije za droge. Ker konoplje torej ni na seznamu prepovedanih drog, jo bo treba, kot kaže, na novo uvesti, rastlino konopljo pa z njega umakniti.

Kdaj začetek proizvodnje?

Medtem, ko Koren iz organizacije Konoplja.org meni, da ustrezne spremembe, ki bi omogočile proizvodnjo konoplje doma ne bodo izvedene še vsaj v treh letih, na ministrstvu, kjer imajo v rokah škarje in platno pravijo, da bi celoten proces ob usklajenosti vseh deležnikov lahko izpeljali že v naslednjem letu.V SD, kjer so že pripravili zakonodajne predloge pa menijo, da bi lahko gojenje steklo že takoj; oz.v trenutku, ko bi konopljo uvrstili v eno od skupin za medicinsko uporabo. Ker imajo nadzorniki določene zadržke, jim zakon nalaga, da morebitne dodatne pogoje za podeljevanje dovoljenj pripravijo najkasneje v 6 mesecih.

Vir: žurnal24.si

Komentiraj

Novice
Nazaj
Konopljin čaj – darilo narave
Naprej
Predavanje prof. dr. Boruta Štruklja o marihuani in sladkem pelinu