Košarica
0.00 €

Bolniki potrebujejo zdravila iz konoplje. Takoj.

Po mnogih letih končno premik! Zadržkov do zdravljenja s konopljo ni več, zdaj se odpirajo nova vprašanja.

Soglasno sprejetje sklepov parlamentarnega odbora za zdravstvo, da mora ministrstvo za zdravje v 60 dneh konopljo uvrstiti v nižjo skupino prepovedanih drog in narediti vse, kar je treba, da se omogoči zdravljenje z njo, je velik korak naprej, so bili usklajeni vsi glasujoči poslanci. O tem so se zedinili tudi zdravniki in bolniki. Konopljo želijo čim prej. Nujna seja odbora za zdravstvo je bila 7. oktobra letos na pobudo poslanske skupine opozicijske Združene levice (ZL), ki je predlagala, da ministrstvu za zdravje naložijo, da v 60 dneh konopljo premesti iz I. skupine prepovedanih drog in pripravi ustrezne pravne podlage, ki bodo omogočile zdravljenje z medicinsko konopljo kot zdravilom ter pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene. Vlada je marca letos poleg sintetičnih kanabinoidov sicer omogočila tudi uporabo ekstraktov iz rastline konoplja, vendar uporaba cveta konoplje in njena pridelava še vedno nista dovoljeni.

Ker predpisovanje zdravil iz konoplje še vedno ni urejeno, so bolniki prepuščeni črnemu trgu. Po nekaterih ocenah si s temi izdelki pomaga polovica bolnikov z rakom in na črnem trgu se izpostavljajo kriminalizaciji, opozarjajo v opozicijski stranki. Čeprav zdravniki čedalje bolj podpirajo zdravljenje s konopljo, še ni pripravljenih smernic, kako in komu ta zdravila predpisovati, mnogi zdravniki o tem ne vedo dovolj. Kakor je na seji odbora dejal predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina, ima konoplja v družbi številne slabe indikacije, zato je prav, da je njena raba omejena, vendar ima tudi zdravilne učinke, včasih celo boljše, kot jih imajo pripravki farmacevtske stroke, in manj neželenih učinkov. V nasprotju z vsemi velikimi težavami v zdravstvu je mogoče področje zdravljenja s konopljo dokaj hitro urediti, je prepričan Možina. Tudi po mnenju ZL ni nikakršnih strokovnih zadržkov več, da ne bi bolnikom čim prej omogočili dostopa do zdravil, ki so veliko cenejša in učinkovitejša od sintetičnih pripravkov.

»Legalizacija uporabe konoplje v medicinske namene je tako postala le še stvar politične volje,« so prepričani v opozicijski Združeni levici, kjer zagotavljajo, da bo zakonski ureditvi uporabe konoplje v medicinske namene sledila njena popolna legalizacija. Predlog opozicije, naj ministrstvo za zdravje konopljo prestavi v nižjo skupino prepovedanih drog ter s tem omogoči zdravljenje s konopljo in njeno raziskovanje, so soglasno podprli poslanci vseh strank, več pomislekov so izrazili predvsem predstavniki ministrstva. Ti namreč med drugim vztrajajo pri izrazu medicinska konoplja, ki pa v mednarodnem pravu in zavezujočih konvencijah ZN sploh ne obstaja.

Kakor je dejala državna sekretarka Nina Pirnat, »bomo spremenili in dopolnili uredbo tako, da bodo upoštevani predlogi medicinske stroke, in medicinsko konopljo uvrstili v drugo skupino, pri čemer bomo jasno določili, kaj je medicinska konoplja«. Po zdaj veljavni zakonodaji sodijo med legalna zdravila iz konoplje zdaj smola, tinkture in razni drugi pripravki, prepovedana je le uporaba cveta oziroma konoplje kot take. Uvrstitev konoplje med zdravila pa ministrstvu za zdravje ne diši. »Upam, da se zaradi tega, ker se ne morejo dogovoriti o medicinski konoplji, zgodba ne bo vlekla še deset let, bolniki pa bodo zato ostali brez zdravila,« opozarja Milan Krek.

Terminološka zmešnjava

Kljub opozorilom Simona Zajca (SMS), da je treba pri sprejemanju teh ukrepov paziti, da ne bo nastala še večja terminološka zmeda, kot je v naši zakonodaji že zdaj, se po vsem sodeč temu ne bo lahko izogniti. »Če v II. skupino premaknemo samo medicinsko konopljo, ostane konoplja še vedno v I. skupini, s čimer bomo zdravnikom in bolnikom spet zvezali roke. S tem povzročimo neujemanje tudi pri poročanju mednarodnim organizacijam,« opozarja poslanec. Uvedba termina medicinska konoplja je samo še eden od poskusov, da se na to področje vnese še več zmede, meni tudi Božidar Radišič. predstavnik Zveze nevladnih organizacij na področju drog in njihove uporabe. Konoplja (ne glede na vsebnost kanabinoidov) je namreč ena sama rastlina, Cannabis sativa L., poimenovanje pa je odvisno od namena uporabe. Tako je lahko ista konoplja, namenjena za pridelavo vlaken, hrane ali zdravila, pravi Radišič, prepričan, da bo »debata o pravilni umestitvi konoplje še zelo zanimiva«. Zmešnjava je že zdaj velika, je kritičen Tomaž Koren, inženir kmetijstva, vodja projekta Konoplja.org in član vladne komisije za droge. »Težava bo že pri premestitvi konoplje iz I. v II. skupino, saj konoplje sploh nimamo uvrščene na seznam prepovedanih drog, ampak je tam rastlina konoplja, čeprav urad ZN za droge in kriminal (UNODC) natančno določa, da sta to dve različni stvari.« Rastlina konoplja je namreč nepsihoaktivna snov brez kakršnih koli medicinskih potencialov, medtem ko je konoplja v resnici zgolj cvetni vršiček, ki še vsebuje smolo, z izjemo listov in semen, razlaga Koren. Tako je pri nas v resnici že ves čas zakonsko nadzorovana industrijska konoplja, katere cvet lahko vsebuje do 0,2 odstotka THC. »Rastlina konoplja namreč postane droga šele takrat, ko je na njej cvet oziroma konoplja. Vršički, ki vsebujejo semena in liste, pa so zgolj za industrijsko rabo, za izdelavo semen in vlaken. Da so predlagatelji konvencije leta 1961 zaščitili industrijo, so iz nje izvzeli rastlino konopljo za namen pridelave za semena in vlakna, medtem ko so vanjo uvrstili konopljo – cvet, ki je v resnici droga. Pri nas pa je zaradi razlage v SSKJ, po kateri je konoplja ‘visoka kulturna rastlina, ki se uporablja za vlakna in semena’, napačno tudi tolmačenje v zakonodaji.« Slovenija je od osamosvojitve preprosto vse ukinila in prepovedala še tisto, kar je omogočala nekdanja Jugoslavija, ki pa je naredila premalo, meni Koren. Tako je bilo, denimo, zdravilo dronabinol že leta 1971 v II. skupini in bi ga lahko uporabljali, medtem ko so pri nas še pred nekaj leti trdili, da to ni mogoče. V resnici le Jugoslavija tega ni ratificirala. Če bo ministrstvo vztrajalo še pri uvedbi pravnega termina medicinska konoplja, bo to le povečalo zmedo. Uporablja se lahko zgolj pogovorno, da se lažje loči med t. i. medicinsko in industrijsko konopljo, pravi Koren, ne pozna pa ga nobena mednarodna konvencija. Ker konoplje torej ni na seznamu prepovedanih drog, jo bo treba, kot kaže, na novo uvesti, rastlino konopljo pa z njega umakniti. Obenem predlaga Koren uvrstitev konoplje v III., in ne II. skupino prepovedanih drog, saj so v tej morfij, metadon in druga nevarnejša zdravila, med katera konoplja po zadnjih raziskavah ne sodi. »Cvet oziroma vršiček vsebuje v Sloveniji na črnem trgu v povprečju samo osem odstotkov THC ali še manj. Zgodbe o 20, celo 25 odstotkih vsebnosti so napihnjene. V raznih tinkturah in smolah je koncentracija THC večja kot v cvetu, zato je tudi zastrupitev s tem pri nas kar nekaj, tako da je smiselno, da ostane v II. skupini prepovedanih drog.«

Črni trg je podivjal

Izobraževanja zdravnikov, ki bodo lahko predpisovali zdravila iz konoplje, se bodo začela novembra, prve smernice strokovnih kolegijev za rabo pri onkoloških zdravnikih, otrocih z epilepsijo, nevropatski bolečini, multipli sklerozi in drugih boleznih že nastajajo. Milan Krek ugotavlja, da bi številni bolniki že danes potrebovali zdravila iz konoplje, vendar jih žal ne dobijo drugje kot na črnem trgu. »Potrudimo se, da to uredimo,« je pozval. Po njegovem bi bilo neprimerno, da bi s tem še naprej zavlačevali, ker se denimo ne bi mogli uskladiti, ali gre za medicinsko konopljo ali konopljo v medicinske namene. »Ker ministrstvo leta 2009, ko so zdravila iz konoplje začela preplavljati Slovenijo, zdravljenja ni omogočilo, je črni trg preprosto podivjal. Prav zaradi teh prodajalcev so lahko bolniki kakovostno preživljali zadnje obdobje svojega življenja, ko zdravstvo ni moglo več pomagati,« meni Koren. Na črnem trgu je menda konopljina smola po nekaterih izračunih kar šestkrat cenejša kot zdravila v lekarnah. A če želi država črni trg zmanjšati, ga mora najprej dobro spoznati. »Čeprav ves čas trdijo, da je na črnem trgu slabo blago, to ne drži. Uporabniki so sami poskrbeli za nadzor nad kakovostjo zdravil, ker jim država tega ni omogočila. Teste izvaja že več podjetij, tako da se je črni trg samoreguliral, že nekaj let so na voljo profesionalne laboratorijske ekstrakcije. So pa večinoma narejene s topili, ki niso primerna za uživanje. To se bo uredilo z ozaveščanjem in dostopom do legalnih zdravil. Bolj ko bomo omejili dostopnost do konoplje kot zdravila, bolj se bo ohranjal črni trg,« je prepričan Koren. »Če bomo konopljo uvrstili v II. skupino drog, predpisovanje omejili na specialiste in tudi količinsko, bomo naredili vse tisto, kar smernice odsvetujejo.« Izkušnje drugih držav kažejo, da ljudje preprosto želijo več, kot jim ponuja farmacija. Celo na Nizozemskem denimo, kjer imajo uradno na voljo šest sort konoplje v zdravilne namene, marsikdo še vedno hodi v coffee shope, ker je tam večji nabor konoplje, ki jo še vedno pridelajo nelegalno. Policija v teh primerih pogleda skozi prste, zdaj pa so že pobude, da bi takšna pridelava in prodaja v coffee shopih legalizirala. Vendar to ne pomeni, da bo vsakdo lahko počel, kar bo želel, ampak pod določenimi pogoji, pravi Koren. Podobno je v Koloradu v ZDA.

Kako do lastne pridelave

Tudi o tem, kako naj bi v Sloveniji zagotavljali zdravila iz konoplje, se mnenja razlikujejo. Vlada je v zadnjih letih zavrnila dva predloga zakonov, s katerima so želeli aktivni državljani legalizirati pridelavo konoplje za lastno uporabo. Zadnji predlog zakona o legalizaciji konoplje, ki je menda še aktualen, je pripravila stranka SD, a se o njem koalicija ne more uskladiti. Ko bo konoplja uvrščena v nižjo skupino prepovedanih drog, bodo njeno pridelavo določali predpisi, ki že veljajo za druga zdravila, kot je denimo mak za izdelavo morfina. Strogih predpisov, povezanih z visokimi stroški, se bodo lahko držale le večje farmacevtske družbe, za manjša podjetja bo verjetno primernejši uvoz, tako je tudi na Nizozemskem, pravi Koren. A dokler zdravniki konoplje ne bodo predpisovali, tudi uvoza ne bo. »Vsaka država, zlasti Slovenija, ki je majhna, bi morala poskrbeti, da zaščiti lastno pridelavo, ker so v tujini na rastlinah že patenti. V nasprotnem primeru bomo plačevali drugim. Glavni patent za zdravilni učinkovini THC in CBD, ki ju bomo tudi pri nas uporabljali, imajo ZDA, in le vprašanje časa je, kdaj bodo začeli uveljavljati svoje patentne pravice,« meni Koren. GW Pharmaceuticals, denimo, je ustvaril svoje sorte, jih certificiral, vpisal na sortno listo, iz dveh sort so naredili zdravilo in ga registrirali. To je edini pravi postopek, vse drugo bomo morali plačati, saj so vsi že zaščitili gene rastlin. Tudi evropske države so vse svoje sorte konoplje za medicinske namene zaščitile, od njih si obetajo dober posel. Mi pa bomo lahko le uvozili njihove gene oziroma uvažali zdravila od drugod. O tem imamo veliko znanja, vendar v raziskovalno dejavnost na tem področju ne vlagamo, da bi lahko razvili svoje sorte, meni Koren. »Ko bodo začele farmacevtske firme izvajati patente nad konopljo, bomo za to drago plačevali. Razvijanje gena traja dolga leta, večina registriranih genov pa je že pokupljenih. Zaradi tega bomo preprosto, tako kot pri vseh drugih semenih, odvisni od tujega trga.« V vodilnih evropskih državah so se že pred dvema desetletjema vpletli v posle s konopljo. GW Pharmaceuticals, denimo, ima največjo gensko banko konoplje. »Zbiranje in certificiranje genskega materiala je pomembno, saj se bo na tem področju razvil velik trg. Tu je Slovenija šele začela odvijati klobčič in caplja za drugimi državami, ker smo tako zapletli zakonodajo,« pojasnjuje Koren. Če pridelave konoplje ne bomo zakonsko uredili, jo bomo lahko le uvažali, vendar s tem izgubimo delovna mesta in vse drugo, kar spada zraven, opozarja tudi Milan Krek.

Pridelava za osebno rabo

Po besedah Božidarja Radišiča je ministrstvo za zdravje pravilnik o pridelavi t. i. medicinske konoplje že pripravilo, »vendar je bil nesprejemljiv in se postopek ni nadaljeval, prav tako smo člani delovne skupine zaradi tega prenehali delati. Ministrstvo do zdaj ni imelo posluha za sodelovanje. Ker pa so sodišča končno spregledala in nehala obsojati bolnike in uporabnike konoplje ter s tem de facto dovolila gojenje za osebno porabo, bomo morali rešitve najti čim prej, pa če bo to komu všeč ali ne. Kot civilno iniciativo nas je MZ do zdaj ignoriralo, zdaj pa zahtevamo, da se naš glas upošteva pri pripravi zakonodaje. Na MZ smo že pred letom dni naslovili svoje zahteve, vendar ni bilo nobenega odziva, kljub nekajkratnemu posredovanju državnega sekretarja vlade RS. Treba je pripraviti zakonodajo tako, da bo kar najbolj pisana na kožo uporabnikom. V svetu je kar nekaj modelov gojenja konoplje v osebne namene, vendar so le težko primerljivi. Kot Zveza nevladnih organizacij na področju drog in njihove uporabe imamo predloge že pripravljene in jih bomo predstavili vladi, MZ, in komisiji za droge.«

Gojenje na prostem

Za male pridelovalce, ki bi želeli gojiti konopljo v medicinske namene, bi gojenje konoplje zaradi strogih pogojev najverjetneje predrago. Edina možnost zanje je, da bi se združili in pridobili kapital, razvili in registrirali svojo sorto in jo potem lahko tudi izvažali, meni Samo Kreft s fakultete za farmacijo. »Strog nadzor nad gojenjem konoplje, ko se to prestavi v nižjo skupino prepovedanih drog, je natančno določen že z zakonoma o zdravilih in o zdravju kmetijskih rastlin. Zaradi možnosti navzkrižne oprašitve rastlin so za njihovo gojenje predvidene karantenske razmere,« pojasnjuje Koren. Tudi tu je razlika med »industrijsko« in »medicinsko« konopljo. »Če je v prvi presežena določena koncentracija THC, je mogoče njeno gojenje prepovedati, saj je škodljiva. Sejati jo je mogoče tudi na prostem, medtem ko mora biti konoplja za medicinske namene gojena v zaprtih, strogo nadziranih prostorih. Le tako je mogoče doseči zaželene koncentracije THC in CBD in preprečiti, da bi z njo nehote oprašili tudi industrijsko konopljo,« razlaga Koren. Tako je tudi v Kanadi ali na Češkem, denimo, kjer imajo veliko industrijske konoplje, v Koloradu, kjer te ne pridelujejo, pa je dovoljeno tudi gojenje »medicinske« konoplje na prostem. »Čeprav bodo sčasoma bolniki imeli dostop do teh zdravil na recept, bo del prebivalstva zagotovo še naprej želel sam gojiti konopljo,« je prepričan Koren. A tudi če bi uzakonili gojenje za osebno rabo in socialne klube, ki bi konopljo pridelovali za svoje člane, brezskrbno legalno vrtičkanje na prostem ne bi bilo mogoče. Po eni strani zaradi tveganja, da se z njo »okuži« industrijska konoplja, po drugi pa bi bilo to preveč nevarno zaradi verjetnih ropov, nasilja, zlorab. »Policija je šele na tretjem mestu iz vrst ‘plenilcev’, ki požanjejo pridelek. Prvi so sosedi in prijatelji, sledijo nasilne kriminalne združbe,« ugotavlja Koren. Tudi v tem primeru bo najverjetneje treba poskrbeti za večjo varnost. Gojenje medicinske konoplje posameznika na kmetiji torej odpade, če zanjo ne bo poskrbljeno s strogimi in dragimi varnostnimi ukrepi in drugimi standardi pridelave. A država mora najprej poskrbeti za dogovorjeno: sprejeti ukrepe in omogočiti tisto, kar je znano že 20 let – da se konoplja uporablja tudi v medicini. Vir: delo.si

Komentarji
Novice
Nazaj
Kako se zdraviti s konopljo – praktični nasveti
Naprej
Rick Simpson: Pridelava konopljine smole na nov način