Se tudi vi, kot jaz večkrat dnevno zanimate za odgovor na zgornje vprašanje? Če je odgovor NE, potem najbrž skupne teme za pogovor nimamo, če pa ste rekli JA, potem pa vam je tudi najbrž jasno, da v mojem razmišljanju odgovora ne boste našli. Ko sem začela vlagati svoj trud v informiranje o konoplji, se nisem niti približno zavedala do kakšnih odgovorov bom prišla.
Ti prihajajo iz dneva v dan kljub temu, da vprašanja niso nikoli zastavljenja. Kar je najbolj fascinantno je to, da kljub vsemu trudu do odgovorov na vprašanja, ki so zastavljena nikakor ne pridem. Kdo bi to razumel? V želji po odgovorih sem v nekaj letih storila vse kar je bilo v moji moči, da se nekaj premakne iz nevzdržnega stanja. Pa ne samo jaz, da se razume. Celo združiti se nam je uspelo, pogumnim, enako mislečim v naše skupno dobro. Tiščali smo nosove v zakone, brali uredbe, pravilnike, celo pisali lastni zakon, se uključevali v javne debate, organizirali lastne in strokovne seminarje s svetovnimi strokovnjaki, skrbeli za vse možne nasvete tako ali drugače bolnim … Vse z najboljšimi nameni.
Tako daleč smo se poglobili v problematiko, da si upamo reči, da vemo, v katerem grmu tiči zajec. Ugotovili smo namreč kapitalno kršenje lastne državne zakonodaje s strani zakonodajalca naproti uporabnikom konoplje in tudi nekaterih drugih prepovedanih drog. O tem smo začeli v imenu Odbora za konopljo tudi javno opozarjati preko medijev in z obveščanjem pristojnih državnih organov. Zahtevali smo spoštovanje obstoječe zakonodaje in da nas, navladne organizacije, povabijo v sodelovanje, kot se spodobi v pravni državi. Naleteli smo na popolnoma gluha ušesa našega državnega aparata. Tovrstne ignorance enostavno ne pričakuješ in ko jo doživiš si najmanj zastaviš vprašanje v stilu naslova tega članka. Za spremembo odnosa do konoplje ali kot se temu uradno reče: spremembo uredbe o prepovedanih drogah je odgovorna komisija za droge.
V njej so v stanju inventarja že več kot 20 let ene in iste osebe, po večini zaposlene na ministrstvu za zdravje in njegovih izpostavah (nacionalni inštitut za javno zdravje). Članstvo v komisiji pa imata zagotovljeno Zveza društev na področju drog Slovenije ter Zveza nevladnih organizacij na področju zmanjševanja škodljivih posledic drog, kamor smo se nekateri aktivisti brezuspešno skušali včlaniti do pred kratkim. Tako pravim zato, ker smo ravno zaradi takega odnosa začeli z ustanavljanjem lastne zveze društev in ko smo tik pred zdajci, se je možnost članstva v obstoječi zvezi takoj odprla. Seveda brez glasovalne možnosti. Kot nalašč pa je že dan kasneje, 24. 3. 2016 prav potiho, z drobno objavo v Primorskih novicah in še krajšo Slovenske tiskovne agencij izvemo, da je bila sprejeta škodljiva sprememba uredbe o prepovedanih drogah. Celo z navedbo, da je usklajena z NVO.
Kot že leta 2012, ko je Alenka Bratušek podpisala uredbo in prmeaknila THC v drugo skupino, smo ponovno doživeli neumnost vseh neumnosti. Boste rekli, da sem črnogleda, zato bom le skušala omeniti prednosti, ki jih sprememba prinese: V drugi skupini poleg THC najdemo sedaj tudi druge naravne izvlečke iz konoplje, a le tiste, ki prihajajo iz farmacevtskih laboratorijev. To pomeni, da bodo bolniki lahko dobili na recept zdravila iz konoplje in tudi cvetove te rastline. Vsekakor ne vsi, pač pa le redki izbranci, ki bodo imeli možnost sodelovati v kliničnih študijah in je njihova bolezen že tako daleč, da so izčrpali že vsa druga farmacevtska sredstva.
Konoplja bo znamke Bedrocan, pridelana pod nadzorom, na koncu pa prežarčena. S tem procesom se uničijo terpeni in flavonoidi s čimer konoplja ogromno izgubi. Bolniki bodo omejeni na izbiro med petimi vrstami konoplje, ki jim jo bo predpisal zdravnik v količinah po svoji lastni presoji. Dobra stran torej je ta, da se bodo zdravniki hočeš-nočeš morali začeti o konoplji izobraževati. Kar je jezljivo pri vsem skupaj je to, da bog ne daj, da znaš sam doma pripraviti katerega teh izvlečkov ali celo vzgojiti rastlino v ta namen. V tem primeru se bojte represorja, ki ga poganja farmacija.
Po novi uredbi konoplja oz. Cannabis Sativa L. ostaja v prvi skupini prepovedanih drog. Naj spomnim, da je bila tja uvrščena z izgovorom, da je zdravju ekstremno škodljiva in da nima absolutno nobene medicinske vednosti. Kljub že pred dvemi desetletji odkritem endokanabinoidnem sistemu pa se v naših glavah stvari spreminjajo še počasneje. Danes imamo tako konopljo, prepovedano drogo na voljo v trgovinah, kot zdravo prehrano in celo zdravilo. Problemi pa se kopičijo že desetletja, predvsem uporabnikom konoplje, ki so jih zalotili pri posesti konoplje za lastno uporabo ali gojenju rastlin za lastno uporabo. Tem sodišča zlahka naprtijo vse kar so si vrli tožilci uspeli izmisliti, na ramena nič hudega sluteč uporabnika. Ko se znajdeš na sodišču te postavijo pred dejstvo, da lahko dejanje priznaš in si tako omiliš kazen.
Če je na eni strani leto ali več dni zapora, na drugi pa družbeno koristno delo, se zdi priznanje smiselno in mamljivo. A marsikdo se ne zaveda, da s priznanjem postane obsojeni preprodajalec drog. To pa človeku vse prej kot pomaga pri iskanju službe ali potovanj po svetu. Tožilci in sodniki pa vztrajno kažejo znake demence, saj pozabljajoupoštevati izjave in dokaze obdolženega, pozabljajo na ZPPPD, ki bi jim dal jasno vedeti da lastna uporaba ni kaznivo dejanje. Tožilstvo po Zakonu o tožilcih spregleda, da so dolžni delovati v skladu z nanovejšimi znanstvenimi dognanji. Le teh pa najdemo na spletu pretu objavljenih preko 100 000, ki se našim strokovnjako zelo spretno izmuznejo s pogleda. Presneto dobro pa ti ljudje slišijo navodila vsevedne farmacije. Najmanj pomembi so v vsem skupaj uporabniki, ki jih nihče ne vidi in ne sliši do trenutka ko jih lahko oglobijo.
Tako tudi na slovenskih strokovnih seminarjih poslušamo tako imenovane strokovnjake, ki projecirajo svoje osebne poglede na uporabnike drog in namesto da bi uporabnikom prisluhnili ustanavljajo te in one odbore, ki bodo o stvari diskutirali tako dolgo, dokler se ne izkaže potreba po novem odboru ali delovni skupini. Poziv na udeležbo uporabnikov pa vedno znova naleti na posmeh ali gluha ušesa. Uporabnike drog uporabljajo za lahko zaslužen denar, ki se pretaka iz enega aparata v drugega in še najmanj koristi prizadetemu. Moj prijatelj Božidar Radišič pravi temu »kruh brez motike« in moj pijatelj Božidar od petk 25. 3. sedi v zaporu.
Najbrž ni naklučje v časovnem terminu, glede na dan prej sprejeto uredbo, da so ga v zapor odpeljali ravno sedaj. Ker je Božidar eden glasnejših v državi, ki javno opozarja na kršenje zakondaje, je datum odvzema njegove prostosti še toliko bolj zanimiv. Ker je v procesu sodbe zoper njega tudi kazensko ovadil sodnika zaradi nespoštovanja zakonodaje, bomo v zvezi s temverjetno doživeli odstop od pregona s strani državnega tožilca, medtem ko našemu borcu ne ostane nič drugega, kot da na stanje v državi opozarja z gladovno stavko. Zelo žalostno se mi zdi, da mora človek, ki daje od sebe vse kar zmore in še več, postaviti na kocko svoje življenje, da bi bil slišan. Če se ob koncu zopet vrnem k naslovu članka, se v svojih razmišljanjih večkrat soočam tako z nemočjo, kot krivdo, da ne storim več.
Težko je, ker ne razumemo, da se moramo v veliko večji množici in neumorno boriti za pravice, ki jih še imamo in še bolj vstrajno kričati za že odvzetimi pravicami. Jaz bom te dni kričala za Božidarja in njegovo pravico do svobodne izbire, kajti prav vsak izmed nas je lahko še danes na njegovem mestu ali še huje na mestu bolnikov, ki so ostali brez njegovih nasvetov.
Vir: Hopla-Konoplja