Košarica
Brezplačna dostava ob nakupu nad 40€

Se želite pogovoriti?

Pokličite nas na 070 543 038

Socialna omrežja

Konoplja na ulici, v lekarni ali na vrtni gredi?

Prihodnji teden se bo iztekel rok za zbiranje podpisov v podporo trem predlogom zakonov, ki bi urejali tudi gojenje konoplje in njene rabe v medicinske namene. V DZ jih je v začetku oktobra vložil Jaka Bitenc, predsednik Slovenskega konopljinega socialnega kluba. Ali bomo Slovenci po novem smeli gojiti konopljo za zdravstveno rabo, bodo, če bo zbranih najmanj 5000 podpisov, odločali poslanci, o tem, da je treba nekaterim bolnikom omogočiti legalen dostop do konoplje, pa se že strinjajo nekateri predstavniki zdravstvene stroke.

Tako so, denimo, svoje mnenje v podporo prizadevanjem za legalizacijo kanabinoidov v medicinske namene že spomladi letos podali v Protibolečinski ambulanti Kliničnega oddelka za anesteziologijo in perioperativno intenzivno medicino ljubljanskega Kliničnega centra, kjer zdravijo paciente z različnimi kroničnimi bolečinami, ki niso povezane z rakom. »Pri kroničnih kostno-mišičnih bolečinah v začetnem obdobju učinkovito pomagajo opioidi, ki pa so za daljše časovno obdobje tudi pri tej indikaciji manj učinkoviti, povzročajo odvisnost in imajo neželene stranske učinke na imunski in hormonski sistem. Pri bolečinskih sindromih, kot so kronične bolečine po možganski kapi, kronične bolečine ob multipli sklerozi, fibromialgiji, miotoniji ob prirojeni motnji na natrijevih ali klorovih kanalčkih v membrani mišičnih celic, pa opioidi niso učinkoviti. V takšnih primerih lahko bolečine učinkovito lajšamo s kanabinoidi.

Za takšne indikacije in za motnje hranjenja, kjer želimo povečati apetit, so jih v številnih evropskih državah in ZDA že pred časom registrirali za medicinsko uporabo,« so zapisali v ambulanti. Gotovo ni na mestu, menijo, da bi pacienti, ki bi jim kanabinoidi učinkovito lajšali bolečine, učinkovino kupovali protizakonito na črnem trgu. Večina pacientov raje trpi hude bolečine, kakor da bi protizakonito kupovali kanabis. »Če pa bi se kdo odločil, da je bolečina tako zelo huda, da je ne more prenašati, ga v prenagljena ali slabo urejena regulativa na tem področju žene v protizakonito dejanje. Pri tem zagotovo tudi tvegamo, da pacienti na črnem trgu dobijo učinkovine različnih jakosti in odmerkov, kar je zlasti za starejše lahko tudi nevarno,« so zapisali zdravniki protibolečinske ambulante, ki jo vodi prim. Gorazd Požlep.

Draga zdravila čez mejo

O tem, da so številni bolniki v Sloveniji prisiljeni v kupovanje marihuane na črnem trgu, navodila za rabo pa največkrat najdejo na spletu, pričajo tudi izkušnje zdravnikov v ambulanti za zdravljenje bolečine in v oddelku za akutno paliativno oskrbo ljubljanskega Onkološkega inštituta. Po nekaterih ocenah naj bi po marihuani na črnem trgu posegala kar polovica slovenskih bolnikov z rakom. Kot pravi prim. mag. Slavica Lahajnar Čavlovič, v nekaterih državah v paliativni medicini za zdravljenje bolečine in drugih simptomov uporabljajo naravne in sintetične kanabinoide, tudi v Avstriji, denimo, kamor se po tovrstna zdravila odpravljajo slovenski bolniki. »Dokazano je, da zmanjšajo slabost po kemoterapiji, povečajo apetit, pripomorejo k večjemu analgetičnemu učinku opioidov, zmanjšajo anksioznost in izboljšajo počutje,« pojasnjuje Lahajnar Čavlovičeva.

Pravi, da sama sicer ne zagovarja nakupa marihuane na črnem trgu in ne odobrava njenega kajenja, vendar razume, da se ljudje na ta način znajdejo, ker nimajo druge možnosti dostopa do kanabinoidov. Zdravnica podpira njihovo nadzorovano rabo – da bi jih ljudje lahko dobili na recept in s tem sebe in svoje domače ne bi izpostavljali črnemu trgu. Predpisovanje zdravil iz konoplje pa naj bi bilo zakonsko podobno urejeno, kot je urejeno predpisovanje opioidnih zdravil za lajšanje bolečine. »Pomembno je, da razlikujemo med medicinsko in rekreacijsko uporabo kanabisa. Medicinska marihuana je gojena pod strogo nadzorovanimi razmerami in ima nadzorovano vsebnost THC. Sintetični kanabinoidi vsebujejo dobro znano količino učinkovine,« pojasnjuje dr. Lahajnarjeva. Pravi, da ne pričakuje pretiranega povpraševanja po medicinski uporabi kanabinoidov, če bi pri nas takšna zdravila postala dostopna, saj bodo umanjkali razlogi, zaradi katerih si nekateri želijo kaditi marihuano – psihotropni učinki, ki jih sintetični kanabinoidi nimajo.

Na recept in samoplačniško

»Ko mi je prvi, mlajši bolnik z napredovalim rakom povedal, da kadi marihuano, sem se s tem strinjala. Zdelo se mi je v redu, da mi je to zaupal. Sam je bil zadovoljen z učinkom in tudi s tem, da lahko pripomore k lažjemu obvladovanju svojih težav,« opisuje Lahajnarjeva. Opaža, da si zadnje čase vse več bolnikov marihuano nabavlja na črnem trgu, nekaj pa jih gre po kanabinoide v lekarne v Avstriji, na recept in samoplačniško. Prav zaradi povečanja povpraševanja so v protibolečinski ambulatni za bolnike pripravili nekakšne pisne napotke, kam in kako se lahko odpravijo v Avstrijo po zdravila, v kakšnih odmerkih jih je treba jemati in koliko stanejo. V Sloveniji dobijo tako recept dvojnik, v Avstriji, pri dr. Francu Vudyju, pa potem še pravi recept, s katerim lahko (samoplačniško) nabavijo zdravila.

V dveh beljaških lekarnah je tako mogoče kupiti več vrst zdravil: v obliki tablet sta sintetični kanabinoid nabilone (bolečina, slabost, bruhanje, dispnea) in dronabilon (slabost ob kemoterapiji, pomanjkanje teka) – za dve steklenički, ki zadostujeta za mesec dni, je treba odšteti 340 evrov. Najdražji, 704 evre za dve steklenički na mesec, je naravni kanabinoid v spreju, ki deluje proti krčem pri multipli sklerozi in bolečinam. Cena zdravil je torej precej visoka – od 340 do 700 evrov na mesec –, bistveno višja od konoplje na črnem trgu. Morda je to tudi eden od vzrokov, da se večji del bolnikov še vedno odloča za prepovedano marihuano, ki si jo zagotovijo za nekaj evrov. Kot nam je povedal dr. Franc Vudy, ki v Beljaku piše recepte slovenskim bolnikom, teh sicer ni zelo veliko (v povprečju eden ali dva na mesec), pa vendar več kot avstrijskih, ki so jim ta zdravila sicer na voljo brezplačno, prek zdravstvene zavarovalnice. Vsakdo, ki pride iz Slovenije, mora imeti s seboj tudi zdravniške izvide, je še dodal.

Različni predlogi

Prav zaradi visokih cen, ki jih dosegajo farmacevtsko izdelani sintetični kanabinoidi, se nekateri zagovorniki medicinske marihuane zavzemajo za vmesno pot – nadzirano gojenje in predpisovanje marihuane z receptom. Na ta način bi na eni strani odvzeli dobičke preprodajalcem na črnem trgu in na drugi preprečili farmacevtski industriji monopolizacijo in višanje cen, meni Tomaž Koren, predsednik nevladne organizacije Konoplja.org. Naravna konoplja ima poleg tega v sebi bistveno več koristnih učinkovin, kot jih premorejo sintetična zdravila, ki temeljijo na eni sami aktivni sestavini.

Predlog zakona o uporabi konoplje, za katerega bo Jaka Bitenc zbiral podpise še do četrtka, 12. decembra, je še bolj liberalen: poleg zakona o industrijski konoplji je pripravil tudi predloga zakona o osnovnem bivanju in zakona o samozdravljenju. Vsak posameznik bi, denimo, lahko vzgojil približno kilogram konoplje za samooskrbo in bi se tako zdravil sam, predvidel je tudi marihuano na recept, posebne trgovine z omejenim dostopom, tako imenovane kanabis klube oziroma nekakšno skupno gojenje medicinske konoplje za lastno uporabo. Vse to pa bi delovalo pod budnim očesom novoustanovljene Javne agencije za konopljo, ki bi nadzirala promet in kakovost konoplje.

Stroka in politika

Z možnostjo, da bi tudi pri nas nadzirano gojeno marihuano izdajali na recept v lekarnah, se strinja zdravnik Milan Krek. Že zdaj mnogi bolniki, tudi starejši, kupujejo marihuano na črnem trgu in največkrat vdihavajo njene hlape s tako imenovanim uparjevalnikom, niti drugih receptov za pripravo medicinskih konopljinih preparatov na internetu ne manjka. »Mnogi so zelo pametni, ko je treba moralizirati glede marihuane, ko pa so v stiski, ko zbolijo sami ali njihovi svojci, se požvižgajo na legalnost ali nelegalnost.

Njeni učinki so dokazani v protibolečinski terapiji, proti slabosti in krčem, za povečevanje apetita, nekatere študije pa kažejo, da ima tudi antikancerogeno dejavnost, da bi jo lahko uporabljali kot zaščitni dejavnih po operaciji dojke,« pravi Krek. Vendar, poudarja, uporaba konoplje v medicinske namene pri nas ni več vprašanje zdravniške stroke, ampak politike. Prav tako po njegovem ni nujno sprejetje nove posebne zakonodaje, zadostovala bi že premestitev konoplje iz prve skupine prepovedanih drog v drugo, da bi jo lahko uporabljali tudi v medicinske namene, potem pa bi s predpisi določili, kdo in pod kakšnimi pogoji jo sme pridelovati, razdeljevati (prodajati) in uporabljati ter kako preprečiti zlorabo. »Nič drugače ne bi bilo kot pri vseh drugih zdravilih,« meni Krek. Zgledov v tujini je že zdaj veliko, v ZDA, Kanadi in tudi številnih evropskih državah – na Češkem, denimo, lahko vsakdo posadi do pet sadik konoplje, licenco za gojenje večjih količin pa bodo podeljevali kmetom.

In kaj meni politika?

Na pojasnila ministrstva za zdravje smo čakali natanko 30 dni, toliko kot je zakonsko določeni rok za odgovore na novinarska vprašanja. »Odgovor se je namreč usklajeval z različnimi pristojnimi deležniki,« so pojasnili. Na vprašanje, zakaj zdravila, izdelana iz konoplje, niso na voljo tudi v Sloveniji, razlagajo, da je odločitev o začetku postopka za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom poslovna odločitev proizvajalca. Ali bi bila ta zdravila financirana iz javnih sredstev, če bi bila kdaj registrirana v Sloveniji, bi odločal ZZZS, o utemeljenosti odločitve glede financiranja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pa se lahko izreče tudi Strateški svet za zdravila, ki je posvetovalni organ ministra za zdravje.

Pojasnili so še, da »ministrstvo za zdravje spremlja razprave in pobude, povezane z rabo konoplje v medicini, ki potekajo v Sloveniji in tujini. Stališče ministrstva glede tega je, da se morajo različna medicinska strokovna združenja opredeliti do možnosti uporabe konoplje v medicini, zato smo, skladno s sklepom Komisije za droge, za strokovna mnenja zaprosili različne razširjene strokovne kolegije (RSK).« Čeprav psihiatrična stroka nima neposredne zveze z zdravljenjem bolečine pri malignih in nemalignih boleznih, je do zdaj prva in edina podala svoje stališče. »Do zdaj smo pridobili le mnenje RSK za psihiatrijo, v katerem navajajo, da se aktivna snov kanabinoidov ni pokazala kot terapevtsko učinkovita.

Opozarjajo tudi na dobro poznane možne resne zaplete v duševnem zdravju pri jemanju kanabisa, zato RSK za psihiatrijo ne vidi potrebe po uporabi kanabisa v medicinske namene. Na mnenja drugih RSK še čakamo,« so pojasnili na zdravstvenem ministrstvu. In za konec: »Pred odločitvijo o tem, da bi bolniki imeli možnost gojiti marihuano za lastno medicinsko rabo in da bi bila marihuana na voljo v lekarnah na recept, bi bilo treba te predloge celovito preučiti v najširšem družbenem kontekstu.« Se nam torej znova napoveduje referendum?

Vir: delo.si

Brezplačna dostava

Za naročila nad 40€

Strokovna podpora

in pomoč pri nakupu

Brezplačno svetovanje

070 543 038

100% varno plačilo

Kartica / Po povzetju / Predračun