Košarica
0.00 €

Konoplja v industriji

Vlaknene plošče iz konoplje

Vlaknene plošče odlikuje finejši in bolj kompakten zunanji sloj ter homogenejša površina, zaradi česar so še posebej primerne v pohištveni industriji za barvanje, lakiranje, furniranje s plemenitimi furnirji, lepljenje  laminat-ultrapas plošč in tapiciranje. Uporabljajo lahko se v gradbeništvu za pregrade, zaščito, podkonstrukcije, talne in stenske podloge. Skupaj z Biotehniško fakulteto iz Ljubljane, Oddelkom za lesarstvo, imamo pripravljene prve laboratorijske vzorce vlaknenih plošč iz slovenske konoplje (konopljina sredica in vezivo), ki jih bomo testirali z namenom ugotovitve točnih mehanskih lastnosti. Naslednja faza je testiranje drugih vrst veziv / lepila, saj težimo k 100% naravnemu in razgradljivemu materialu z maksimalnimi lastnostmi, ki bo primeren za serijsko proizvodnjo v Sloveniji – s tem ustvarjamo lokalna delovna mesta in povečujemo samooskrbo. Stanje september 2015: prve analize mehanskih preizkusov kažejo vsaj 20% boljše mehanske lastnosti ob enaki gostoti in debeline v primerjavi z običajnimi ivernimi ploščami! V kratkem bomo objavili tehnične liste materiala ter k sodelovanju pritegnili zainteresirana slovenska podjetja, tako proizvajalce npr. ivernih plošč kot seveda tudi proizvajalce pohištva, gradbena podjetja in ostale.

Konopljin papir

Uporaba konopljine sredice (pezdirja) za izdelavo papirne mase – še do konca 19. stoletja je bilo 90% papirja narejenega iz konoplje kar priča o uporabnosti in razširjenosti konoplje v papirni industriji. To dejstvo želimo obnoviti zato v sodelovanju z Institutom za celulozo in papir iz Ljubljane pričenjamo serijo analiz in preizkusov priprave konopljinega pezdirja in vlaken v ustrezno maso (pulpo), primerno za uporabo v papirni industriji.

Konopljin beton

Konopljin beton, angl. Hempcrete = hemp [konoplja] + concrete [beton], je ekološki material, ki ga sestavljajo:

  1. Konopljin pezdir (sredica konopljinih stebel, ki jo sestavlja pretežno celuloza), sušen, sesekljan na koščke velikosti do 5 cm (za omete in strojno brizganje se uporabljajo bolj fina vlakna). Konopljin pezdir je sestavljen iz 37% celuloze, 16,5% hemiceluloze, 21,8% lignina, 5% pektina, 8,9% ekstraktov in 10,8% pepela, kremena in tanina.
  2. Apnena mešanica (sestavljena iz gašenega apna, naravnega hidravličnega apna NHL5 in cementa ter eventualno peska za izdelavo notranjih ometov).  Gašeno apno [Ca(OH)2]se pridobiva z dodajanjem vode žganemu apnu [CaO]. Apno po vgradnji ponovno karbonizira (veže CO2 iz ozračja) in se spreminja ponovno v apnenec [CaCO3] ter s tem pridobiva na trdoti.
  3. Voda

Konopljin beton se večinoma uporablja kot polnilo lesene skeletne konstrukcije, ki je enaka kot pri gradnji montažne hiše. V tem primeru je konopljin beton izolacijsko polnilo za stene, strehe in tla, ki ne nosi vertikalnih obremenitev zaradi premajhne tlačne trdnosti, je pa dovolj močan da prevzame horizontalne sile. Konopljin beton se lahko vgrajuje ročno – okoli stebričev se postavijo opaži, v katere se plast za plastjo narahlo nabija še vlažen material. Za tak pristop ni potrebno posebno orodje, niti pretirano predznanje, pomanjkljivost je le v tem, da je metoda precej zamudna. V zadnjem času bolj razširjena metoda vgrajevanja konopljinega betona je s strojnim vbrizgavanjem, pri katerem je potrebnega manj veziva, posledično je tudi stena bolj izolativna. Pri vbrizgavanju se sestavine mešajo med samim procesom, obstaja več variacij, običajno iz ene šobe prihaja vezivo (apnena zmes  +voda) in druge pa koščki konopljinega pezdirja. Za stebri se postavi opaž po celotni višini zidu, nato se z vbrizganjem enostransko aplicira, po odstranitvi opaža se postopek ponovi še z druge strani, da stebri ostanejo znotraj konstrukcije. Primer uporabe konopljinega betona – gradnja savne, avgust/september 2015.

Vir: konopko.si

Komentarji
Novice
Nazaj
Rezultati raziskav s konopljo iz poljskih poskusov Biotehniške fakultete
Naprej
Brezplačen izobraževalni program za bodoče konopljarje