Košarica
0.00 €

Pridelava industrijske konoplje letos rahlo upadla

Pridelava industrijske konoplje v Sloveniji je glede na lansko leto, ko se je sprostila pridelava tudi za prehranske izdelke, zanimivo upadla. Letos jo na 360 hektarjih prideluje 474 pridelovalcev, od tega je 200 stalnih od leta 2004.

Število pridelovalcev sicer niha, v letu 2015 je bilo 560 sejalcev ekološke konoplje, ki so jo zasejali na 420 hektarjih površin. V letu 2014 pa je bilo prošenj za pridelavo industrijske konoplje 428. Po podatkih Evropske zveze za pridelavo industrijske konoplje v Sloveniji od skupno 17.523 hektarjev površin pridelujemo industrijsko konopljo na skoraj 3 odstotkih površin, kar nas še vedno uvršča v sam vrh pri deležu pridelave konoplje na prebivalca.

Za to nekoč izjemno pomembno industrijsko rastlino pa je bilo prelomno tudi letošnje leto, ko se je na trgu pojavilo veliko prehranskih in neprehranskih izdelkov iz konoplje z visoko dodano vrednostjo slovenskega porekla, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Minister za kmetijstvo Dejan Židan je na primer lani ob spremembi pravilnika poudaril: »Industrijska konoplja lahko v Sloveniji postane uspešna poslovna priložnost. Z novim pravilnikom se jo namreč lahko goji tudi za prehrano, kot je to že urejeno v nekaterih evropskih državah.

Z objavo pravilnika v Uradnem listu je ministrstvo tako odstranilo še eno izmed administrativnih ovir na poti pridelave te zelo vsestransko uporabne industrijske rastline.« Medtem pa je eden od najizkušenejših slovenskih pridelovalcev Dejan Rengeo za časopis Dnevnik opozoril, da se je marsikaj sicer bistveno izboljšalo, a kmetijska politika še vedno ni docela naklonjena temu, da bi se vzpostavila razvita pridelava industrijske konoplje. »Ni spodbud za pridelavo, kot industrijska sorta je konoplja pozabljena. Obstajajo spodbude za pridelavo sončnic, graha, za konopljo pa ne.« Sam pridela največ konopljinega olja. Ocenjuje, da ga pridela in proda kakšnih petdeset litrov na teden, dva tisoč na leto.

Veča pa se tudi zanimanje tudi za konopljino moko, ki je proda že okoli sto kilogramov na teden. Potencial, ki ga ponuja industrijska konoplja, je ogromen, panoga pa je glede na gospodarske priložnosti še v povojih, je dodal Rengeo. Na kmetijskem ministrstvu so kot težavo za Dnevnik izpostavili tudi pridelovalce same, saj je konoplja problematična za spravilo, kar naj bi marsikoga odvrnilo.

»Gre za nišno proizvodnjo in temu primeren je tudi obseg pridelave. Praktično vsa konoplja, ki se prideluje pri nas, je za pridobivanje olja in to poteka skoraj izključno v lastni režiji pridelovalca, ki pridelano olje tudi večinoma sam proda.« Zanimivo, kako se je dikcija ministrstva hitro spremenila, očitno predvsem po tem, ko je prišlo do vprašanja spodbud za pridelovalce.

krog.sta.si

www.mkgp.gov.si

www.dnevnik.si

Komentarji
Novice
Nazaj
Konoplja in gojenje za znanost na Evropskem sodišču
Naprej
Konopljina semena – uporaba v prehrani