Shopping cart
0.00 €

Sorte industrijske konoplje

Konoplja je visoka, pokončna, enoletna rastlina, ki uspeva v skoraj vseh predelih sveta z blago klimo.

Ob ugodnih rastnih razmerah, kot so sončno okolje, tla bogata s hranilnimi snovmi ter obilno namakanje v začetku (kaljenje), lahko v času približno pol leta zraste več metrov v višino. Listi so dlanasti in grajeni na podoben način kot listi divjega kostanja. Sestavljeni so iz 3 do 11 suličastih lističev z nazobčanim listnim robom, ki so dolgi do 20 cm in široki do 3 cm. Po pojavu prvega enojnega para listov so kasnejši pari listov ravno tako nasprotno nameščeni. Drugi par listov je sestavljen iz treh lističev, tretji par iz petih in tako naprej, dokler listi niso sestavljeni iz enajstih lističev. Občasno ima že prvi par listov 3 lističe, in drugi par po 5 lističev. V večini primerov je dvodomna rastlina, kar pomeni, da moške in ženske cvetove razvije na ločenih rastlinah. V času rasti ločimo ženske od moških rastlin po tem, da so ženske rastline ponavadi nižje in imajo več vej kot moške. Ko začnejo cveteti, jih ne moremo več zamenjati med seboj. Ženske rastline imajo na vrhu mnogo listov, ki obkrožajo cvetove, medtem ko jih imajo moške rastline na vrhu in vzdolž cvetočih vej manj. Vsa rastlina je pokrita z žlezami, ki izločajo smolo. Ta vsebuje snovi imenovane kanabinoidi, od katerih so najbolj pomembni kanabigerol (CBG), kanabidiol (CBD) in delta-9-tetrahidrokanabinol (THC), ki je glavni krivec vseh težav s konopljo. Rastlino ščitijo pred škodljivo UV svetlobo, sušo, škodljivci in boleznimi. Največ smole izločajo žleze cvetnega odevala ženskih rastlin oziroma tako imenovanih vršičkov.

Madžarske sorte konoplje

Monoica je najbolj zgodnja in uniformna madžarska sorta, visok delež obojespolnih rastlin, ob redki setvi se razveji, primerna za seme in cvet za strojno žetev, posebej če se vršička. Primerna za rano in pozno setev. Seme daje zelo kakovostno olje. Primerna tudi za CBD. Specifikacija sorte MONOICA / Datasheet MONOICA KC Dora – univerzalna sorta za cvet, seme in vlakno. Obrodi visok delež ženskih cvetov. Manjši delež je dvospolnih cvetov. Cvet vsebuje veliko CBD in je najbolj iskana v ta namen po izkušnjah na Hrvaškem. Primerna za rano in strniščno setev. Specifikacija sorte KC DORA / Datasheet KC DORA Tiborszallasi – madžarska sorta z zelo debelimi vršički in debelim semenom. Ima največji pridelek vršičkov. Posebej radi jo imajo pridelovalci, ki ročno pobirajo vršičke. Idealno razmerje CBD/THC. Posebnost sorte je, da zelo dolgo zadrži zrelo seme v vršičku, tako da zrela lahko dolgo čaka na njivi. Zelo dobra tudi za pozne strniščne setve. Specifikacija sorte TIBORSZALLASI / Datasheet TIBORSZALLASI Tisza – najvišja in najpoznejša madžarska sorta. Debelo seme in dolgi vršički. Primerna za slabša zemljišča. Striktno dvodomna rastlina. Seveda najboljša za vlakno in biomaso.

Francoske sorte konoplje

Med francoskimi sortami konoplje si po ranosti sledijo: USO, Fedora, Santhica, Futura. V enakem vrstnem redu si sledijo tudi po višini in pridelku. USO je ukrajinska sorta, ki jo razmnožujejo Francozi. Sorte se odlikujejo po uniformnosti, vse so obojespolniki in nekoliko lažje za strojno žetev. Za pozne setve se priporoča gostejša setev.

Ekotipi konoplje

Obstaja več različnih vrst konoplje, ki se uporabljajo tako za pridelavo semen kot za pridelavo stebel oz. vlaken. Botanična razvrstitev konoplje je naslednja:

  • vrsta – sativa
  • rod – Cannabis
  • družina – Cannabinaceae –  konopljevke
  • red – Urticales –  koprivovci
  • razred – Magnoliopsida – dvokaličnice
  • deblo – Magnoliophyta – kritosemenke
  • kraljestvo – Plantae – rastline

V originalu jih ločimo glede na geografsko lego, saj so se na podlagi tega razvili različni tipi konoplje (ekotipi), ki se ločijo po morfoloških in fizioloških lastnostih: BOREALIS (SEVERNA KONOPLJA) – konoplje te skupine rastejo severneje od 60 stopinj severne širine – večinoma v Rusiji in na Finskem. Imajo krajša stebla in redko presežejo 1,5 m MEDIORUTHENICA (KONOPLJA CENTRALNE RUSIJE) – te konoplje gojijo med 50 in 60 stopinjami severne širine, predvsem v Rusiji, Ukrajini, na Poljskem, Skandinaviji in severni Nemčiji. Imajo kratko vegetacijsko dobo, rade imajo vlago. Rabijo 90-110 dni, da semena dosežejo tehnološko zrelost, zrastejo med 1,2 do 2,7 m v višino, imajo košato steblo in so bolj primerne za pridelavo semen. AUSTRALIS (JUŽNA ALI MEDITERANSKA KONOPLJA) – te vrste konoplje so prisotne predvsem v centralni, jugovzhodni in južni Evropi pod 50 stopinjami severne širine. Gojijo jih predvsem v Romuniji, na Madžarskem, Bolgariji, Španiji, Turčiji, južnem delu Rusije in Ukrajine in rabijo 130-150 dni, da seme postane zrelo. Te vrste so med najvišjimi, saj steblo zraste med 2,4 do 4,5 m, zaradi česar so zelo primerne za nadaljnjo proizvodnjo vlaken in manj za seme. Enodomne rastline, kot so predvsem francoske sorte, so prehodna stopnja med južno in centralno rusko konopljo. ASIATICA (AZIJSKA KONOPLJA) – te imajo krajša stebla (med 2,4 in 3 m) ter daljši čas zorenja semena: 150-170 dni. Večina teh vrst v Evropi zaradi drugačnih klimatskih pogojev sploh ne dozori.

Dovoljene sorte v EU

V naslednji tabeli so na kratko predstavljene posamezne sorte, ki so dovoljene za sejanje v EU, njihov izvor in namen gojenja. V grobem lahko rečemo, da z načinom setve vplivamo na želeni izplen – če želimo več stebel oz. vlaken, je medvrstna razdalja manjša kot pri setvi, pri kateri želimo večji izplen semen.

  • ARMANCA – SEME; dvodomna romunska sorta, uspeva v  toplejši klimi
  • ASSO – VLAKNA; dvodomna italijanska sorta
  • BENICO – VLAKNA; enodomna poljska sorta
  • BIALOBRZESKIE – VLAKNA; enodomna poljska sorta
  • CS (CARMAGNOLA SELEZIONATA) – VLAKNA; dvodomna italijanska sorta, visoka vsebnost CBD, visokorasl
  • CANNAKOMP – dvodomna madžarska sorta
  • CARMA – dvodomna madžarska sorta
  • CARMAGNOLA – VLAKNA: dvodomna italijanska sorta, visokorasla
  • CHAMAELEON – VLAKNA; dvodomna nizozemska sorta, hitro nastavi cvetove, srednje velikosti
  • CODIMONO – VLAKNA; dvodomna nizozemska sorta
  • DACIA SECUIENI – VLAKNA; enodomna romunska sorta
  • DELTA ILOSA – VLAKNA; enodomna španska sorta
  • DELTA – 405 – VLAKNA; enodomna španska sorta
  • DENISE – VLAKNA; SEME; enodomna romunska sorta
  • DIANA – VLAKNA; SEME; enodomna romunska sorta
  • DIOICA 88 – VLAKNA; dvodomna francoska sorta, pozno doseže tehnološko zrelost
  • EPSILON 68 – VLAKNA; enodomna francoska sorta
  • FEDORA 17 – VLAKNA; enodomni francoski hibrid, 50% ženskih rastlin, 50% enodomnih rastlin, visoka sorta
  • FELINA 32 – VLAKNA; enodomni francoski hibrid, 50% ženskih rastlin, 50% enodomnih rastlin, visoka sorta
  • FERIMON – VLAKNA; enodomna francoska sorta
  • FIBRANOVA – VLAKNA; dvodomna italijanska sorta, optimalna temperatura v vegetativnem stanju cca. 23°C, visoka vsebnost CBD
  • FIBROL – SEME; enodomna madžarska sorta
  • FINOLA – SEME; dvodomna finska sorta, kratek čas dozorevanja, primerna za gojenje v kontinentalnem in zmernem podnebju
  • FUTURA 75 – VLAKNA; enodomna francoska sorta, prevladujoča francoska sorta, v vegetativni fazi rabi toploto 20°C, vsebuje 1,6% CBD
  • IVORY – enodomna nizozemska sorta
  • KC DORA – SEME; VLAKNA; enodomna madžarska sorta, srednje pozna, stebla dosežejo 2,5m višine
  • KOMPOLTI HIBRID TC – VLAKNA, SEME, hibrid, izvor Kitajska, skrbnik sorte: Madžarski inštitut, po 115-118 dnevih seme doseže tehnično zrelost. Razmerje moških rastlin v F2 generaciji je okoli 35-40%
  • MONOICA – VLAKNA, manj SEME; enodomna sorta,  izvor Kitajska, skrbnik sorte: Madžarski inštitut. Doba rasti od kaljenja do zrelosti semen traja 125-135 dni.
  • TIBORSZALLASI – SEME; VLAKNA; dvodomna madžarska sorta. Delež moških rastlin je 51-52%. Vegetacijska doba v srednji Evropi je 105-110 dni za vlakna in 135-140 dni za semena. Če se vrsta seje za vlakna, je povprečna višina 250-300 cm, če se seje za pridelavo semena z široko medvrstično razdaljo, lahko višina doseže 4-5 metrov. Preveč dežja po vzklitju lahko znatno zmanjša pridelek. Visok izplen in dobro kvaliteto vlaken se lahko doseže z primerno gostoto populacije, dodajanjem gnojil, vendar lahko varira glede na regije in širino. Za visok pridelek semen je pomembno veliko padavin Avgusta in nadpovprečne temperature v septembru.
  • TISZA – VLAKNA, manj SEME, hibridna madžarska sorta. Vegetacijska doba sorte pri pridelavi vlaken je 110 dni od vzklitja. Semena so zrela v 150 dneh. Vsebnost THC je pod 0,2%.
  • KC VIRTUS – Madžarska sorta
  • KC ZUZANA – Madžarska sorta
  • KOMPOLTI – VLAKNA, manj SEME; dvodomna madžarska sorta, pozna sorta, rabi 155 dni do tehnološke zrelosti, vsebnost CBD 1 do 2 %, visoka sorta
  • LIPKO – enodomna madžarska sorta, 50% enodomnih in 50% ženskih rastlin, pozno cveti
  • LOVRIN 110 – Romunska sorta, 0,7% THC in 1,3 % CBD, zelo visoka sorta
  • MARCELLO – enodomna nizozemska sorta
  • MARKANT – enodomna nizozemska sorta
  • SANTHICA 23, 27, 70 – VLAKNA; enodomne francoske sorte
  • SECUIENI JUBILEU – SEME; enodomna romunska sorta, uspeva v toplejšem podnebju
  • SILVANA – SEME; dvodomna romunska sorta
  • SZARVASI – enodomna madžarska sorta
  • TYGRA – SEME, VLAKNA, poljska sorta, kratka vegetacijska doba
  • UNIKO B – VLAKNA, SEME, dvodomna madžarska sorta, večinoma samo ženske rastline v F1 generaciji
  • USO-31 – SEME, VLAKNA, enodomna nizozemska sorta. V preteklosti so jo večinoma gojili na Nizozemskem in Ukrajini, F1 generacija preko 95% ženskih rastlin
  • WIELKOPOLSKIE – enodomna poljska sorta
  • WOJKO – enodomna poljska sorta
  • ZENIT – SEME, VLAKNA; enodomna romunska sorta

Primerne sorte konoplje v Sloveniji

  • FINOLA: finska sorta, primernejša za seme, vegetacijska doba cca 100-110 dni, zgodnja sorta, manjša rastlina – ne preseže 2 m.
  • USO 31: ukrajinska sorta, primerna za seme in vlakna, cveti že okoli 25. julija, vegetacijska doba 110-115 dni, spada med zgodnje sorte.
  • FEDORA 17: francoska sorta, primerna za seme in vlakna, cveti v začetku avgusta, vegetacijska doba 130-140 dni.
  • SANTHICA 27: francoska sorta, primernejša za vlakna, žanje se v septembru.
  • KC Dora: madžarska sorta, primerna za seme in vlakna, semena dozorijo v 140 dneh od vzklitja – srednje pozna sorta.
  • KOMPOLTI HIBRID TC: madžarska sorta, primerna za seme in vlakna, vsebnost vlaken je nižja kot pri Kompolti ali Uniko-B, vendar je kakovost in moč le-teh večja; po 115 dneh doseže tehnološko zrelost.
  • MONOICA: madžarska sorta, primerna za seme in vlakna, semena so zrela po 125 dneh.
  • TISZA: madžarska sorta, primerna za seme in vlakna, semena so zrela po 150 dneh, visok izplen vlaken – po 110 dneh.

Ustreznost določene sorte se izbira (poleg geografske primernosti) tudi glede na namen pridelave industrijske konoplje – tabela spodaj: Primernost-semen Podrobnejše specifikacije posameznih sort konoplje so razvidne spodaj (v angleškem jeziku):

Dejstva o sorti USO-31

USO-31 je ukrajinska sorta industrijske konoplje, ki cveti že okoli 25. julija, žanje pa se konec avgusta, torej spada med zgodnje sorte (vegetacija 110-115 dni):

  • primerna za pridelavo semena in biomase
  • setvena norma za proizvodnjo biomase 45-50 kg/ha
  • setvena norma za proizvodnjo semena 30-45 kg/ha
  • rastlina zraste v višino dobra 2 metra in jo je možno žeti s klasičnimi kombajni

Specifikacija sorte USO-31 / Datasheet USO-31

Osnovna dejstva o sorti FINOLA

Finola je sorta konoplje, namenjena za predelavo v olje. Vzpostavljena je bila leta 1995 na Finskem pod oznako FIN-314. Vloga za pravice do vzgajanja je bila oddana leta 1997, zeleno luč pa so dobili leta 1999. FINOLA je bila sprejeta na kanadski seznam dovoljenih sort konoplje leta 1998 – na tem seznamu se nahaja še danes. Na seznam Evropske Unije pa je bila sprejeta leta 2003. Je prva sorta konoplje, katero so potrdili tako v Kanadi kot tudi v EU. FINOLA je nizka, samooprašitvena zgodnja sorta konoplje. Je tudi najbolj produktivna sorta v oziru na hektarski pridelek semena (tudi do 2000 kg na hektar posevka – pod optimalnimi pogoji). Žetev se lahko opravi z navadnim kombajnom, na hektar se lahko pridela tudi 5-7 ton slame. FINOLA najbolje uspeva v celinskem pasu ter v zmernih temperaturnih pogojih, predvsem na geografski širini od 45 do 60 stopinj. Na območjih, nagnjenih k suši, uspeva s pomočjo namakalnih sistemov. Zaradi velikega izkupička pri pridelavi semena, zelo preproste žetve ter edinstvenega senzoričnega profila pridelanega olja, lahko štejemo to sorto med priljubljene, ko govorimo o prehrambenih izdelkih tako za ljudi, kot tudi za živali (krma).

Uporaba semena

Olje iz konopljinega semena predstavlja bogat vir večkrat nenasičenih maščobnih kislin družine omega-3, 6, 9. Neto teža olja predstavlja med 30-35% celokupne teže semena. Konopljino seme prav tako vsebuje kakovostne lahko prebavljive rastlinske beljakovine (25%), ogljikove hidrate (30%), vodo, vitamine, minerale ter fitosterole. V botaničnem smislu govorimo o konopljinem semenu kot o izredno majhnem oreščku – ta kvaliteta se odraža senzorično kot okus po oreščkih. V nasprotju z nekaterimi industrijskimi olji iz semen, pri olju iz konopljinih semen ne najdemo faktorjev, ki preprečujejo absorpcijo hranil – npr. inhibitorji proteaze (najdemo pri soji), glikozinolati (olje grozdnih pešk, cianogeni glukozidi (lan). Konopljino seme lahko uporabljamo tudi kot krmo za različne živali – svinje, perutnino, ribe. Pri tem lahko omenimo dejstvo, da kokoši hranjene s konopljinimi semeni nato nesejo jajca bogata z omega-3 maščobnimi kislinami.

Uporaba vlakna

Vlakno iz konoplje je sestavljeno iz približno 50-70% celuloze ter 5-7% lignina, le-to se industrijsko uporablja za raznorazne namene, npr. izolacijski material, mreže, predpražniki, čajne vrečke, cigaretni papir, specializirani papirji, kot gradbeni kompoziti, v avtoindustriji. Celotno, nepredelano steblo je sestavljeno iz približno 35-40% celuloze in 15-20% lignina. V še ne predeni obliki lahko uporabimo vlakno, skupaj z biomaso, kot steljo za živali, izdelavo geotekstila in drugih sorodnih izdelkov, kot kompostni substrat in izdelavo hempcrete-a (lahek gradbeni material, pridelan iz konopljinega pezdirja, vode in apna ali cementa). FINOLA ima tako moške kot tudi ženske rastline, posledično pomeni, da kakovost vlakna ni konstantna in kot takšno zato ni najbolj primerna za predelavo na predilnih strojih. Potrebno pa je kljub temu izpostaviti, da je vlakno moške rastline izjemno fino, se lahko selektivno obira in je primerno za izdelavo rokodelskih izdelkov. Zakaj priporočamo FINOLA seme industrijske konoplje? Ker je FINOLA certificirano seme za prodajo v EU in lahko ob predložitvi računa takoj pridobite dovoljenje za gojenje,

  1. ker je FINOLA ena najbolj kvalitetnih sort industrijske konoplje, s poudarkom na velikem donosu semena,
  2. ker daje FINOLA bistveno več pridelka (semena) od ostalih sort industrijske konoplje,
  3. ker je seme po svoji sestavi in okusu idealno za prehrano,
  4. ker zraste rastlina do višine 2 metrov in jo je možno žeti s klasičnimi kombajni.

Vir: Konopko.si

NAVODILA ZA GOJENJE KONOPLJE

Komentiraj

Novice
Nazaj
Konoplja v prehrani
Naprej
Konoplji zelena luč za medicinsko rabo, jo boste lahko gojili doma?