Shopping cart
0.00 €

Desetmilijardna industrija ena večjih naložbenih priložnosti

Nedavno pretežno skriti ljubitelji učinkov uživanja indijske konoplje postajajo pomemben kamenček v mozaiku ameriške in svetovne potrošnje. Z davčnimi prihodki od hitro rastoče industrije v Koloradu gradijo šole in polnijo proračun, v Sloveniji pa si še naprej zatiskamo oči pred potencialom legalizacije konoplje.

Legalizacija konoplje je povzročila zeleno mrzlico, ki ne kaže znakov upočasnjevanja. Podjetja iz te nove, hitro rastoče industrije so samo lani v ZDA ustvarila 6,7 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 30 odstotkov več kot leto prej, ugotavlja raziskava Arcview Market, kjer predvidevajo, da bo prodaja do leta 2021 zrasla na 20,2 milijarde dolarjev.

Rok pa si ne manejo le podjetniki, temveč tudi oblasti. Davek na konopljo je namreč trikrat višji od davka na alkohol in za 14 odstotkov višji od davka na dobičke pri igrah na srečo. Potencial je izjemen. »Edini industriji doslej, ki sta v prvih petih letih dosegli 5 milijard dolarjev letne potrošnje in 25-odstotno povprečno letno rast, sta bili kabelska televizija v devetdesetih in internet na prelomu tisočletja,« je dejal urednik poročila Tom Adams.

Marijuana Policy Group (MPG) v lanskem poročilu napoveduje, da bo povpraševanje po legalni konoplji do leta 2020 raslo po 11,3 odstotka na leto, črni trg pa bo upadal. Prav zaradi te dinamike analitiki družbe Cowen & Co. v nekem drugem poročilu ugotavljajo, da bo ameriški trg konoplje leta 2025 vreden že 50 milijard dolarjev, saj naj bi legalni prodajni kanali prevzeli za okoli 25 milijard dolarjev prometa s črnega trga. Danes na videz pretirane ocene, da bo industrija marihuane po zbranih davčnih prihodkih nekoč zasenčila tobačno industrijo, čez desetletje morda ne bodo več tako nepredstavljive.

Vrtoglavi zneski polnijo državne blagajne

V ZDA je konoplja v medicinske namene legalizirana v 28 zveznih državah, za rekreativno rabo pa tudi na Aljaski, v Koloradu, Oregonu, Kaliforniji, v državi Washington in mestu Washington, Mainu, Nevadi in Massachusettsu. Izračun na podlagi davčnih prilivov Kolorada od prodaje konoplje kaže, da so podjetja iz te industrije lani ustvarila slabe 1,3 milijarde dolarjev prihodkov (letos naj bi dosegli 1,6 milijarde), v zvezni državi Washington pa 100 milijonov manj. Lani so pobrali za 194 milijonov dolarjev davka, od legalizacije leta 2012 se je v državno blagajno steklo že 450 milijonov.

Danes je Denver mesto, kjer si lahko na klopci v parku brez strahu pred oblastmi privoščita zvitek marihuane tako rakav bolnik kot »rekreativec«. Toda pot do legalizacije konoplje v Koloradu je bila trnova; najprej je ni podpiral nihče, zdaj jo podpirajo vsi. »Javnost smo o marihuani izobraževali osem let, leto dni smo snovali zakonodajo. Vsako leto so sprejemali novele zakonov in tako poskrbeli za napredek,« je za Svet kapitala povedal Joshua Kappel, pomočnik direktorja odvetniške pisarne Vicente Sederberg, specializirane za marihuano, in eden ključnih pravnikov, po zaslugi katerih je leta 2013 v Koloradu uspel referendum o legalizaciji marihuane. V Oregonu, kjer so konopljo za rekreacijsko uporabo legalizirali leta 2014 (januarja lani je stekla prodaja v za to namenjenih trgovinah, kjer je 25-odstotno obdavčena), so po podatkih tamkajšnjega davčnega urada v prvem četrtletju preteklega leta prodali skoraj 5 milijonov gramov marihuane. Samo prebivalci Portlanda so je v lanskem prvem četrtletju kupili več kot 3 milijone gramov, v državno blagajno pa je z davkom od prodane konoplje od februarja do oktobra priteklo 54,5 milijona dolarjev. Denarni učinek legalizacije konoplje je očiten, so zapisali.

Silicijeva dolina kanabisa

V Koloradu je industrija legalne konoplje večja od kopanja zlata, gradbeništva, športnih prireditev in pekovske industrije.

Sicer je še vedno manjša od premogovne, naftne in plinske industrije, a strokovnjaki menijo, da bo do leta 2020 prehitela tudi nekatere od teh. Prinesla je namreč razcvet novih poslovnih modelov in nove industrije, predvsem tehnologije za gojenje, prodajo, izdelavo in testiranje izdelkov, zato se je Kolorada prijelo ime Silicijeva dolina kanabisa. Že leta 2014, ko so legalizirali prodajo konoplje, so prodali 71,6 tone cvetov te rastline in 4,1 milijona enot drugih proizvodov iz konoplje (predvsem t. i. »edibles«, kot so piškoti, čokolada, oreški s THC …, in tinkture). Skupna vrednost prodaje je bila 699 milijonov dolarjev, leto kasneje pa se je povpraševanje povečalo za 42,4 odstotka, s čimer je vrednost skupne prodaje narasla na skoraj milijardo dolarjev. Zeleni biznis je ustvaril 18.000 delovnih mest za polni delovni čas, ki so neposredno povezana s konopljo, in 30.000 posrednih delovnih mest, ugotavlja raziskava Arcview. Ameriška analitična agencija New Frontier Data ocenjuje, da bo do leta 2020 legalni trg konoplje v ZDA ustvaril več kot 250.000 delovnih mest – za primerjavo, to je več kot četrtina slovenske delovne sile. Trendi drugod so obratni. V proizvodnji, storitvenem ali javnem sektorju bo po ocenah ameriškega statističnega urada za delo do leta 2024 ugasnilo skoraj 1,2 milijona delovnih mest.

V proračun 100 milijonov in 8000 delovnih mest

Tudi Slovenija ima po mnenju strokovnjakov odlične razmere za gojenje konoplje, tako industrijske kot medicinske. S svojimi naravnimi danostmi je sposobna proizvesti toliko konoplje, da bi jo lahko tudi izvažala, kar z obdavčitvijo pomeni milijone evrov priliva v državni proračun. Pri nas, pa tudi v rajnki Jugoslaviji, smo je nekoč veliko gojili, pravi Tanja Cvetrežnik iz Odbora za konopljo. V Jugoslaviji je bilo leta 1948 posejanih 60.000 hektarjev, kar je takrat pomenilo 25 odstotkov evropske in 6 odstotkov svetovne pridelave. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo je bilo pri nas lani z industrijsko konopljo posejanih 360 hektarjev, pridelovalo jo je 464 pridelovalcev. Koliko delovnih mest bi po vzoru ZDA pridelava, predelava in trgovina s konopljinimi surovinami lahko ustvarile pri nas? Božidar Radišič, aktivist za priznanje zdravilnih učinkov indijske konoplje in za njeno legalizacijo, se pri izračunu delno naslanja na diplomsko nalogo Andraža Kosa z mariborske ekonomske fakultete, ki je ugotovil, da bi se pridelava konoplje izplačala vsakemu slovenskemu pridelovalcu, saj so prihodki na hektar površine večji kot pri pridelavi krmnih žit: »Iz vsake tone pridelanih semen je možno proizvesti do 200 litrov hladno stiskanega olja, katerega tržna vrednost se giblje med 20 in 40 evri za liter. Omenjena količina zadostuje za 600 kilogramov moke. Stroške pridelave na hektarju površine je tedaj ocenil na 650 evrov, povprečne prihodke pa na 2250 evrov na hektar.« Cvetrežnikova dodaja, da bi lahko od legalizacije konoplje v državni proračun dobili 100 milijonov evrov na leto, odprlo pa bi se najmanj 8000 delovnih mest.

Čeprav je treba te številke jemati s ščepcem soli, so koristi legalizacije konoplje nesporne. Če preračunamo prihodke Kolorada na primer Slovenije, upoštevajoč število prebivalstva, bi prihodki od prodaje konoplje in izdelkov iz nje znesli nekaj več kot 320 milijonov evrov na leto. Samo z 22-odstotnim DDV bi v proračun vsako leto kapnilo dobrih 57 milijonov evrov. Če dodamo še trošarine in druge dajatve, pa bi se lahko čez palec že približali 100 milijonom evrov prihodkov v proračun. A podatke je treba prilagoditi še za kupno moč, ki je v Sloveniji vsaj za tretjino, če ne polovico nižja, kar pomeni, da so realne številke bliže 50 milijonom evrov. Več denarja v proračunu je samo en argument. Gojenje konoplje je namreč po mnenju zagovornikov in strokovnjakov smiselno tudi zato, ker je vsestransko uporabna: ima velik donos biomase na hektar, lahko bi jo uporabljali kot biogorivo ali biomaso. Britansko podjetje PelHeat na primer iz ostankov konopljinih stebel proizvaja pelete, ki imajo podobne gorilne lastnosti kot lesni. Renesanso doživlja v tekstilni industriji, odlično bi se obnesla v papirni, s čimer bi močno prizanesli sekanju gozdov, uporabna pa je tudi v prehranski in kozmetični industriji.

Dovoljena v medicinske namene

Kultura uživanja drog obstaja vse od začetka civilizacije, hladen tuš pa je doživela z industrijsko revolucijo, ki je drastično spremenila našo percepcijo darov narave in demonizirala droge, tudi konopljo, ki je še danes najbolj razširjena rekreativna droga na svetu. Uporaba marihuane v medicinske namene je v Kaliforniji dovoljena že več kot dvajset let, slovenska vlada pa jo je potrdila marca letos. S tem je konopljo dokončno premaknila iz skupine najstrožje prepovedanih drog. Konoplja bo tako dostopna kot zdravilo na recept, pri tem pa bodo bolniki dobili natančne informacije o načinu uporabe, o ustreznih odmerkih in optimalni uporabi. Vendar pri nas pridelava in predelava konoplje v medicinske namene za zdaj nista urejeni in sta še naprej prepovedani, saj ju ureja zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, razlaga Radišič. Pravi, da je to podobno, kot če bi legalizirali prodajo vina, vendar bi bilo prepovedano imeti vinograd in pridelovati vino. »Konopljo preganjajo, čeprav njeno gojenje ni niti kaznivo dejanje niti prekršek. Vrhovno sodišče je nekajkrat odločilo, da gojenje konoplje za lastne potrebe ni kaznivo dejanje – hortikultura je po 28. členu enotne konvencije Združenih narodov o drogah iz leta 1961 izvzeta iz prekrškov, a smo to pri nas napačno prevajali,« pojasnjuje sogovornik. Malce je nejevoljen tudi pri uvedbi termina medicinska konoplja, saj je po njegovem samo še eden od poskusov, da se na to področje vnese še več zmede. Konoplja (ne glede na vsebnost kanabinoidov) je namreč ena sama rastlina, Cannabis sativa L., poimenovanje pa je odvisno od namena uporabe. Tako je lahko ista konoplja namenjena za pridelavo vlaken, hrane ali zdravila, pojasnjuje. Ena ima majhno vsebnost CBD in veliko vsebnost THC, druga obratno. »Obstajajo tudi sorte, ki imajo obojega polovično, in sorte, ki ne vsebujejo kanabinoidov, kot je ruderalis,« razlaga in cinično pripomni, da bi rad videl strokovnjaka, ki mu bo razložil, kaj je medicinski česen. Sorte konoplje, za katere kmetijsko ministrstvo izda dovoljenje za gojenje in imajo vsebnost THC manjšo od 0,2 odstotka, so vpisane v sortno listo. Drugače je pri konoplji z več THC, kjer uradno potrjena sortna lista sploh ne obstaja in se vsa semena prodajajo zgolj kot blagovne znamke, razlagajo nevladniki. Edina konoplja, registrirana za proizvodnjo zdravil, je v lasti Nizozemcev. »Gojenje na slovenskih tleh je trenutno izvedljivo zgolj pod pogoji lastnika in medicinskih sort. To bo našo državo stalo ogromno denarja, kajti treba bo zgraditi visokotehnološke rastlinjake in seveda plačati licenco. Da o izgubljenem dobičku sploh ne govorimo,« poudarja Cvetrežnikova.

Legalizacija zahteva spremembo celotne zakonodaje

Nevladne organizacije pri nas se zavzemajo za zakon o konoplji, ki bi to področje urejal podobno kot zakon o alkoholu. »Glede na zakon, ki ga imamo, je to pri nas nemogoče brez drastičnega poseganja v vsako področje, od prometa do sociale, zato menimo, da je treba stvari umestiti, da bo konoplja končno zaživela. To je mogoče doseči le z dialogom v najširših krogih, zato potrebujemo jasen koncept ureditve. S sprejemanjem zakona o konoplji se začne postopek spreminjanja celotne zakonodaje, to pa pomeni, da se osebna raba obravnava, kot je predvideno po enotni konvenciji OZN o narkotikih,« pravi Dean Herenda, predsednik zveze nevladnih organizacij na področju drog in njihove uporabe. Ob legalizaciji konoplje se tako pri nas kot v svetu večkrat porajajo pomisleki, da bi z legalizacijo poseganje po konoplji občutno naraslo, da bi se povečalo število prometnih nesreč in podobno. Kappel sicer pritrjuje, da se je uporaba konoplje pri starejših od 26 let v Koloradu povečala, med najstniki pa stagnira. Število kriminalnih dejanj se v Koloradu z legalizacijo ni povečalo, je ugotovil svet za odgovorno regulacijo konoplje. Tudi lanska študija v enajstih zahodnih državah ZDA, kjer je konoplja dovoljenja v medicinske namene, ni zaznala povečanja kriminala, pravzaprav je stopnja kriminalnih dejanj upadla. Ugotovili so še, da uživalci kanabisa niso nevarni za volanom, kot je pogosto slišati. »Navedbe, da vožnja pod vplivom marihuane poveča verjetnost prometnih nesreč celo za 92 odstotkov, so neresnične in pretirane. Študija ameriške vladne agencije za varnost v prometu je ugotovila, da je verjetnost nesreče manj kot odstotna,« je svet za odgovorno regulacijo konoplje zapisal v poročilu. Administracija Donalda Trumpa je sicer napovedala novo vojno proti konoplji, a Kappel na to odgovarja: »Naj le poskusijo.«

Vir: SvetKapitala.si

Komentiraj

Novice
Nazaj
Odzivi strokovnjakov – Dr. Robert Melamede
Naprej
Zdravljenje in smrti zaradi odvisnosti od marihuane