Kazalo vsebine
Nekoč sedma največja
Jugoslavija je bila nekoč sedma največja proizvajalka konoplje na svetu, ki je sredi 20. stoletja na 60.000 hektarjih pridelala kar 25% evropske in 6% svetovne konoplje. Ljudje na določenih področjih so jo imenovali kar »veselica« in jo široko uporabljali na različne načine, njena uporaba pa naj bi bila najbolj razširjena na področju današnjega Tetova.
Konoplja se je predelovala za vlakno in iz nje so se tkale različne vrste platna, na omenjenem področju tudi tako imenovano »belo platno«. Največ so se iz vlaken pridelovale vrvi, od koder izhaja tudi izraz za vrv – »konop«. Medtem ko so se za vlakna koristile predvsem moške bilke, pa so ženske vzgajali za cvet, ki ga danes imenujemo »marihuana«, in za semena. Cvet se je nabiral pred popolnim odprtjem in se vezal v šopke za sušenje. Uporabljali so ga za številne domače potrebe: za dimljenje prostora, v katerem je ležal bolnik, za peko kolačev za otroke in starejše, obolele člane družine, za posebno vrsto medu itd.
Bolniki
Največ so ga za kajenje uporabljali bolniki s težjimi oblikami kašlja, ki ga danes lajšamo s sirupi. V gospodinjstvih niso zavrgli niti konopljinih listov, ki so jih sušili in uporabljali za hišno kadilo proti prehladom in kašlju. Kar je pripomoglo k lajšanju bolečin obolelih, njihovemu boljšemu počutju in razpoloženju in razbremenilo tudi ostale družinske člane. Že takrat so iz semen pridelovali tudi visoko kakovostno konopljino olje, ki so ga uporabljali kot zdravilo za številne bolezni.
V Bosni so ga tako hladno stiskali kot kuhali, pri čemer je bilo hladno stiskano bolj cenjeno, razločevali pa so ga po barvi in gostoti. Med s cvetom konoplje so kot domače zdravilo pripravljale predvsem družine, ki so imele lastne nasade konoplje, pri čemer so v medu za tri do štiri tedne namakali sveže konopljine cvetove.
Jugoslavija proti boleznim
Uporabljali so ga pri slabosti, izgubi telesne teže in apetita, nočnem močenju, revmatskih bolečinah, težavah s hojo, mišični oslabelosti, kašlju itd. Pripravljali so celo travarico s konopljinim cvetom, tako da so v prvi destilat rakije, ki se zaradi prevelike vsebnosti alkohola sploh ne pije, približno tri tedne namakali suh ali svež konopljin cvet. Z njo so mazali in masirali boleča mesta po telesu, veliko pa se je uporabljala tudi za težave s srcem.
Kajenje za rekreativno rabo se je zanimivo začelo prakticirati šele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so ta način uživanja konoplje v tiste kraje prinesli obiskovalci glasbenega festivala na otoku Vajt, kamor je jugoslovanska mladina začela zahajati leta 1968.
1964
Jugoslavija je sicer že leta 1964 ratificirala konvencijo Združenih narodov o opojnih substancah in prepovedanih drogah iz leta 1961, a do konca desetletja in vedno večjega povpraševanja po marihuani, gojenja in kajenja ni preganjala. Sploh, ker je bilo gojenje konoplje, ki je prinašalo znaten zaslužek z izvozom proizvodov iz konoplje, v državnem interesu. Že na začetku sedemdesetih let zemljiških parcel z legalnimi nasadi konoplje več ni bilo. A gojenje se je nadaljevalo v odročnih vaseh in krajih, oddaljenih od glavnih cest in mest nekdanje zvezne republike. Tudi priljubljen izraz za konopljo »veselica« se je ohranil, saj je ljudem prinašal toliko veselja in koristi.
Vir: www.dnevno.rs
