Shopping cart
0.00 €

Konoplja v predalih poslancev

“Želim si, da bi v tem mandatu sprejeli rešitev glede uporabe konoplje v medicinske in rekreativne namene,” je pred dobrim mesecem čivknil predsednik vlade Miro Cerar. Politične pobude za to obstajajo in so delno že udejanjene, a zdi se, da širše politične (koalicijske) podpore za vse vendarle ni.

Kar dva dni bo letos – danes v Študentskem kampusu, jutri na ljubljanskem Kongresnem trgu – trajal tradicionalni Marihuana marš, dogodek, ki ga že trinajsto leto organizira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Zavzemajo se za popolno legalizacijo konoplje; danes v razpravah na okroglih mizah, jutri v praksi.

Od začetkov shodov Marihuana marš do danes se je na tem področju v Sloveniji že marsikaj liberaliziralo. Nazadnje je od konca marca dovoljena uporaba konopljinih vršičkov v medicini. Toda to je le polovica dobljene bitke na medicinskem področju, zatrjujejo poslanci.

V ZL pri prizadevanjih doslej polovično uspešni

Konec marca je bila konoplja prestavljena v II. skupino prepovedanih drog tozadevne uredbe (skupaj s substancami, ki so nevarne za zdravje, a se lahko uporabljajo v medicini). Odtlej lahko bolniki po zaslugi Združene levice (ZL) na zdravniški recept poleg sinteznih in naravnih izvlečkov po novem dobijo tudi cvetne ali plodne vršičke konoplje. S sproščanjem zakonodajnih okvirov za uporabo v industriji in v prehranske namene so medtem v ZL prodrli že pred leti. »A ključni korak je še pred nami in vztrajali bomo do konca,« pravi Violeta Tomić, poslanka ZL, »do popolne legalizacije konoplje.« Ta namera je skupna vsem političnim pobudam na tem področju – pa tudi prizadevanje za možnost gojenja konoplje. »Radi bi omogočili pridelavo in predelavo konoplje v Sloveniji, zagotovili samooskrbo,« pravi Tomićeva. »Razmišljanje, da bi lahko medicinsko konopljo pri nas prodajale samo multinacionalke, denimo Bedrocan, ni pravilno. Mi si želimo lokalne oskrbe, tudi izvoza,« je dodala.

Odbor za zdravstvo je sicer že oktobra lani naložil ministrstvu za zdravje, naj v dveh mesecih pripravi spremembe zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, ki bodo omogočale gojenje medicinske konoplje. Na ministrstvu tega še zmeraj niso storili. Zatrjujejo, da delajo pri tem (trenutno je proces v fazi analiz učinkov), kdaj bodo spremembe pripravljene, pa niso povedali. Avstralsko podjetje MGC Pharmaceuticals medtem že napoveduje postavitev obrata v Sloveniji, kjer bi proizvedli tri tone smole na leto. Ne glede na zakonodajne ovire prvo žetev načrtujejo že avgusta.

Do konca leta bodo v ZL v parlamentarno proceduro vložili tudi predlog zakona, s katerim bi dosegli popolno legalizacijo konoplje, torej tudi v rekreativne namene. Tomićeva o podrobnostih še ne želi govoriti.

Pirati v gverilsko akcijo

Niso edini. Minuli teden je podpise peticije za prosto pridelavo, prodajo in uporabo konoplje ter izdelkov iz nje začela zbirati tudi (neparlamentarna) Piratska stranka. Tudi oni so pripravili predlog zakona za popolno legalizacijo in regulacijo konoplje, ki bi omogočil svobodno uporabo v medicinske, industrijske in rekreativne namene. »Zbrane podpise bomo, skupaj z našim predlogom, predložili predsedniku vlade,« je povedal Rok Andrée iz Piratske stranke.

Predlog med drugim predvideva, da bi lahko vse polnoletne osebe pridelovale konopljo za lastno uporabo, letna proizvodnja pa bi bila omejena. Za komercialno pridelavo, predelavo in prodajo bi bilo treba od kmetijskega in zdravstvenega ministrstva pridobiti licence. Vsi izdelki za potrošnike bi morali prestati test kakovosti in zagotavljati sledljivost, oglaševanje pa bi bilo prepovedano.

Poleg tega piratski predlog predvideva tudi dvig meje vsebnosti THC z 0,2 na 0,9 odstotka za uporabo v industriji, kar bi slovenskim pridelovalcem omogočilo, da namesto tujih uporabljajo slovenska semena konoplje. Doslej so za svoj predlog zbrali dobrih 5300 podpisov, zbirali pa jih bodo še do konca meseca.

V SD niso pridobili niti podpore koalicije

Svoj predlog pa so v predal začasno pospravili v SD. »Pripravili smo serijo predlogov za celostno regulacijo konoplje, od liberalnejšega do konservativnejšega. Z zadnjim smo želeli zgolj razširiti možnosti za industrijsko in medicinsko uporabo, pa se niti v koaliciji o tem nismo uskladili,« je politično realnost pobud povzel Jan Škoberne iz SD. Podjetniki in industrija, ki bi lahko konopljo s pridom izkoristila, od zadnje spremembe nimajo koristi, pravi Škoberne.

V konservativnejšem predlogu so, med drugim, podobno kot Pirati, želeli dvigniti dovoljeno mejo vsebnosti THC za industrijsko rabo s sedanjih 0,2 odstotka na odstotek – in tudi pri tem naleteli na nasprotovanje partnerjev. »Na ministrstvu za zdravje pa menijo, da sploh ne potrebujemo nadaljnjih širitev v uporabi konoplje. Zastopajo konservativni radikalizem in se ne želijo premakniti iz statusa quo. Predlog zakona s podpisi nas šestih je pripravljen, v nadaljnjo proceduro pa ga bomo vložili, ko bomo našli širšo podporo zanj,« je dejal Škoberne. »Rekreativne uporabe prav tako niti na načelni ravni ni želel nihče drug podpreti, zato smo dali to rešitev na stran,« je strnil epilog socialdemokratskih prizadevanj.

Na črnem trgu dvajset ton na leto

Proizvodnja grama konoplje pri nas stane 2,07 evra, kažejo podatki iz poročila agencije EMCDDA, cena grama na črnem trgu pa povprečno 7,5 evra. Po besedah Gorazda Praha, ki je za SD pripravljal predlog zakona, je slovenski črni trg s konopljo vreden od 140 do 200 milijonov evrov, kar pomeni, da se proda in porabi okoli 20 ton konoplje na leto.

Vir: dnevnik.si

Komentiraj

Novice
Nazaj
Konoplja znova trka na vrata uradne medicine
Naprej
330 rastlin in 4 kilogrami »trave«