Košarica
0.00 €

Prepoved konoplje – kako je prišlo do tega

Prepoved konoplje

Kako je konoplja postala nezakonita

V 30. letih 20. stoletja je bil čas, ko je bila prepoved konoplje bogata z dezinformacijami, rasizmom in čistimi lažmi. Najhujše pa je, da še vedno občutimo posledice, saj je po večini držav konoplja še vedno nezakonita.

Prepoved konoplje – zgodnji dnevi

Zgodnji dnevi prohibicije oz. prepoved konoplje so predstavljali veliko zmešnjavo. Čeprav so določene zvezne države že začele omejevati uporabo konoplje, to ni bilo nič v primerjavi z vsedržavno kampanjo proti tej rastlini. Predvsem zaradi neomajnosti Harryja Anslingerja, je bila v ZDA uvedena zvezna prepoved konoplje. Dandanes imamo nove podatke in znanstvene dokaze o učinkovitosti konoplje kot zdravila ter njene večinoma nenevarne uporabe v rekreativne namene. Vendar pa še vedno občutimo posledice Anslingerjevega delovanja proti konoplji. Tu je nekaj poudarkov iz zgodnjih dni prepovedi konoplje.

Harry Anslinger je večinoma poznan kot »Oče prepovedi konoplje«, uradni naziv njegovega položaja pa se je glasil Direktor Zveznega urada za narkotike. Bil je prvi, ki je zasedal ta položaj.

Anslinger je bil rojen leta 1892 priseljenskim staršem, svojo kariero pa je začel kot preiskovalec za železniško družbo Pennsylvania Railroad. V obdobju 10 let se je povezoval s policijo in vojsko za boj proti mednarodni trgovini z drogo. Ker je sodeloval predvsem z Ministrstvom za finance, je imela nezakonita prodaja drog in alkohola čisto finančne vidike, ki niso temeljili na morali ali družbenih vprašanjih.

Leta 1929 je Anslinger začel delati kot pomožni direktor Urada za prohibicijo pri ministrstvu. Nato pa je leta 1930 dočakal veliko napredovanje. Stric njegove žene, Andrew W. Mellon, ga je imenoval za prvega direktorja Zveznega urada za narkotike.
Na tej točki zgodovine države je nekaj zveznih držav že začelo uvajati omejitve uporabe konoplje. Zanimivo pa je, da ob nastopu svoje službe Anslinger ni imel nobenih težav, moralnih ali drugačnih, s konopljo. Glede na vire je celo izjavil, da konoplja — tedaj imenovana »Indijanska konoplja« — ni škodljiva in ne povzroča neustreznega vedenja uporabnikov.

Nato se je končala prohibicija oz. prepoved uporabe alkohola.

Anslinger je spremenil svoje mnenje. Začel je širiti lažna poročila norosti, nasilju in zločinih, ki jih je povzročala konoplja.
Z močjo in vplivom množičnih medijev je na svojo stran pridobil ameriško javnost, z objavo t. i. »Dosjejev Gore«. Ta so vključevala policijska poročila grozljivih zločinov, ki naj bi jih zagrešili ljudje pod vplivom konoplje.

Eden takšnih zločinov je bil umor družine Licata na Floridi leta 1933. Victor Licata, 20-letni moški, je s sekiro ubil starše in tri sorojence. Čeprav je psihiatrična ocena razkrila, da je imel hudo duševno bolezen, so borci proti konoplji, vključno z Anslingerjem, razširili zgodbo, da je bil Licata zasvojen s konopljo.

Ta primer je bil tako nasilen in je dosegel tako široko občinstvo, da je celo navdihnil enega najbolj razvpitih filmov, nastalih v ZDA: eksploatacijski film Reefer Madness (»Norost jointov«) iz leta 1936, ki je nenamenoma postal satira.
Anslinger je bil večni senzacionalist in je ohranjal udarnost ideje, da je konoplja povzročila norost.
»konoplja je bližnjica do norišnice«, je dejal. »Če boste cigarete s konopljo kadili en mesec, bodo vaši možgani postali zgolj skladišče strašljivih prikazni.«

Slaba psihologija

Psihoza, ki naj bi jo uporaba konoplje domnevno povzročala, je bila stalna tema v zgodnjih dneh prepovedi konoplje.
Med zaslišanji v Kongresu, za potrebe Zakona o obdavčitvi konoplje iz leta 1937, je Anslinger podal izjavo z naslovom »konoplja — bolj alarmantna grožnja družbi kot vse druge droge, ki povzročajo zasvojenost«, skupaj s soavtorjema Dr. Frankom R. Gomilo in Madeline C. Gomila. Med številnimi napačnimi trditvami, ki so jih zapisali avtorji, je bila pogosta ta, da uporaba konoplje povzroča negativne psihiatrične posledice.

V časopisu St. Louis Star-Times zgodnejšega datuma, lahko najdemo primer mladega dijaka. Poanta zgodbe je ta, da je mladenič, inteligentni dijak, sedaj zaprt v ustanovi za umsko bolne. Njegova izkušnja je bila v celoti posledica zasvojenosti s kajenjem cigaret s konopljo.

Med Anslingerjevim pričanjem pred Kongresom, med zaslišanjem za potrebe Zakona o obdavčitvi konoplje, je konopljo primerjal tudi z drogami kot je opij:

Tu imamo drogo, ki ni kot opij,

je dejal.

Opij ima vso dobroto Dr. Jekylla in vso zlobo g. Hyda. Ta droga pa je zgolj pošast Hyde, škodljivih učinkov katere ni mogoče izmeriti.

Rasizem

Anslinger v zgodnjih dneh prepovedi konoplje ni uporabljal zgolj taktike širjenja strahu. V 30. letih 20. stoletja je njegova propaganda proti konoplji pogosto vključevala element rasizma.

»Temnopolti študenti na Univerzi Minnesota se zabavajo skupaj z (belimi) študentkami, kadijo konopljo in zbujajo simpatije z zgodbami o preganjanju na temelju rase. Rezultat: nosečnost«,

je zapisal.

Pomnite: to se je dogajalo v ZDA v 30. letih 20. stoletja. Rasizem je bil uveljavljen v veliki večini države. Zakoni Jim Crow so veljali še nadaljnjih 30 let. Anslinger je natančno vedel, kaj dela.

Še več, izjavil je tudi naslednje:

V ZDA je skupaj 100.000 total kadilcev konoplje in večinoma gre za črnce, Latinoameričane, Filipince in zabavljače. Njihova satanska glasba, jazz in swing, izvirata iz uporabe konoplje. Ta konoplja povzroča, da ženske iščejo spolne stike s črnci, zabavljači in drugimi.

In seveda, naslednja podžigajoča opomba:

Joint pripravi črnce do tega, da mislijo, da so enaki belcem.

Anslinger nikakor ni bil prvi, ki je uporabil rasizem kot sredstvo za odvračanje belih Američanov od uporabe te rastline. Poleg tega pa ni bil usmerjen izključno zgolj proti črncem.

Že leta 1910 so o domnevnih »nevarnostih« konoplje pisali v južnih zveznih državah, z namenom (dodatno) obrniti javnost proti mehiškim priseljencem. Ni presenetljivo, da se ta stališča niso polegla. V delu »konoplja — bolj alarmantna grožnja družbi kot vse druge droge, ki povzročajo zasvojenost« so avtorji zapisali:

Mehičani predelujejo konopljo v cigarete, ki jih prodajajo po 25 centov za par, večinoma belim dijakom.

Spolnost

Dodaten element zgodnjih dni prepovedi konoplje je bil osredotočen na spolnost. Bolj natančno, na spolnost belk, kot tudi na njihovo domnevno ranljivost. Ta osredotočenost se ni končala z Anslingerjevimi pripombami, da uporaba konoplje belke pripravi do tega, da iščejo razmerja s črnci. In ni bil zgolj Anslinger dajal izjav o »negativnem« učinku konoplje na ženske.

»Konoplja — bolj alarmantna grožnja družbi kot vse druge droge, ki povzročajo zasvojenost« vključuje tudi zgodbo o mladi ženski, ki je kadila konopljo skupaj s svojim fantom in postala tako omamljena, da sta pobegnila.

Druga poročila, ki jih je Anslinger omenjal v svojem pričevanju med zaslišanjem za potrebe Zakona o obdavčitvi konoplje so govorila o moških, ki so pod vplivom konoplje zagrešili posilstvo. Anslinger je o takšnih zgodbah sam poročal v svojih Dosjejih Gore. Opazen primer:

Dva črnca sta ugrabila štirinajstletnico in jo dva dni zadrževala pod vplivom konoplje. Po okrevanju je bilo ugotovljeno, da se je okužila s sifilisom.

Propaganda proti konoplji med zgodnjimi dnevi prohibicije je odražala to obsedenost z idejo, da konoplja spodbuja promiskuiteto. Še posebej s filmi, kot sta Reefer Madness in konoplja, ki so poudarjali ta vidik. Sporočilo je bilo jasno: konoplja je bila kriva za uničenje krepostnosti žensk.

Zadnji udarec

Pogled nazaj na zgodnje dni prepovedi konoplje je vsekakor zanimiv. Lahko je celo rahlo zabaven, če jih zmorete razumeti z določenega vidika. Vendar čeprav imamo možnost, da pogledamo nazaj in se čudimo široko razširjenim in sprejetim dezinformacijam in čistim lažem, je potrebno o tem tudi razmisliti. Posledice zgodnjih dni prepovedi konoplje in še posebej neomajnega križarskega pohoda Harryja Anslingerja čutimo vse do današnjih dni. Aktivisti proti konoplji še vedno širijo neresnice o tej rastlini. Še vedno prevladuje rasna neenakomernost pri aretacijah zaradi konoplje. Tudi če raziskave dokazujejo, da belci uporabljajo ravno toliko konoplje (in kdaj tudi več) kot temnopolti.

Kot skupnost imamo odgovornost, da se odzovemo na te zgodnje poizkuse prepovedi konoplje. Prišli smo že zelo daleč. Vsi moramo trdo delati in preprečiti, da bi naša družba in zakoni nazadovali.

Vir: https://hightimes.com/news/legalization/cannabis-became-illegal/

Komentarji
Konoplja in zakonodaja
Nazaj
Elon Musk potegnil med podcastom
Naprej
Endokanabinoidni sistem za telebane