Shopping cart
0.00 €

Pridelava industrijske konoplje v Sloveniji

Pridelava industrijske konoplje v Sloveniji

V preteklosti je bila konoplja dobro poznana predivnica in oljnica. Naši predniki so jo pridelovali več stoletij, prvi znani podatki o njeni razširjenosti v Sloveniji so iz druge polovice 18. stoletja. A kljub dolgoletni uporabi vlaken, semen in olja so jo kasneje izrinile druge poljščine. Po letu 2004 se konoplja sicer znova pojavlja na slovenskih njivah, a so pri njenem uvajanju v pridelavo, predelavo in uporabo pridelovalci soočeni z vrsto agrotehničnih dilem.

Razlog je v pomanjkanju izkušenj, obenem pa tiste, ki obstajajo, temeljijo bolj na ročnem delu; v preteklosti so bila številna dela pri pridelavi in predelavi konoplje opravljena ročno, dandanes pa mora obstajati tudi možnost mehaniziranega pridelovanja. Konoplja je specifična rastlina in se razlikuje od prevladujočih poljščin na slovenskih njivah, zahteva specifično agrotehniko in prilagoditev mehanizacije.

Največji problem pri pridelavi konoplje v Sloveniji je spravilo.

V času zrelega semena so stebla konoplje že zelo žilava in se pri žetvi navijajo na strojne dele, kar zaradi neprestane potrebe po čiščenju strojnih delov ne samo podaljšuje in otežuje žetev, ampak lahko povzroči tudi poškodbe le-teh. Sorte industrijske konoplje so namreč v glavnem žlahtnjene in namenjene za vlakna, kar pomeni, da naj bi se požele dosti prej, kot je zrelo seme.

Poleg tega je konoplja neredko zelo neenakomerno visoka, kar povzroči ogromno nečistoč v strojno požetem pridelku semena ali pa izgubo pridelka, če nastavimo kombajn previsoko, lahko pa rastlina zraste tudi previsoko za strojno žetev semena (višje od 2 m). Tako je na primer v letu 2015 – kljub večjim površinam s to poljščino pri nas – veliko konoplje zaradi težav pri spravilu ostalo kar na njivi, in naslednje leto se je površina, posejana s konopljo, spet zmanjšala. Povprečna površina njiv s konopljo v letu 2015 je bila sicer le 56 arov, kar pri dovolj delovne sile omogoča ročno spravilo.

Višina in izenačenost rastlin sta sicer najbolj odvisni od sorte in vremenskih razmer v določeni sezoni, vendar lahko nanju vplivamo tudi z agrotehniko. Enotna poljedelska praksa za pridelovanje konoplje med pridelovalci ni razširjena in v praksi so precejšnje razlike v načinu pridelave. Tudi v literaturi je zelo veliko različnih informacij že glede termina setve in količine semena za setev glede na namen uporabe. Treba je torej prilagoditi tehnologijo pridelave našim rastnim razmeram, kar bo omogočalo po eni strani dober pridelek, po drugi strani pa strojno pridelavo.

Potrebujemo lastne sorte?

Naslednji problem, ki ga opažamo v zvezi s konopljo, je, da nimamo lastnih sort, ki bi bile že po svoji osnovi prilagojene na naše pridelovalne razmere. V zadnjih letih so prišle k nam različne tuje sorte konoplje. Tako je bilo v letu 2015 v pridelavi kar 18 sort konoplje iz različnih evropskih držav, ki do zdaj niso bile vključene v uradno introdukcijo. Sorte, ki prihajajo iz različnih evropskih žlahtniteljskih hiš in z različnih geografskih območij, so različne v morfoloških, fizioloških in gospodarsko pomembnih lastnostih. Prav gotovo nekatere od njih bolje uspevajo v naših agroekoloških razmerah od drugih, zato jih je treba najprej preizkusiti in izločiti tiste, ki se pri nas ne obnesejo. Pri izboru sort za pridelavo semena je treba obenem ustrezno ovrednotiti njihovo prehransko vrednost, saj se lahko sorte v povezavi z okoljskimi dejavniki med seboj v vsebnosti hranil zelo razlikujejo. Poleg tega lahko imajo določene sorte v drugačnih agroekoloških razmerah, kot so bile požlahtnjene, drugačno vsebnost THC. Zato je treba pri izboru sort za introdukcijo v pridelavo v nove rastne razmere posvetiti pozornost tudi temu.

V letu 2017 imamo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije posajen med drugim tudi poligon s 15 različnimi sortami konoplje, kar omogoča zainteresiranim neposredno primerjavo med njimi, sestrski poligon pa je na ogled na Pomurskem sejmu.

Pridelava industrijske konoplje v Sloveniji

Da bi se čim hitreje približali rešitvam podanih problemov, sta Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) podprla ciljni raziskovalni projekt Pridelava industrijske konoplje v Sloveniji, ki zajema celovito raziskavo o možnostih uspešne pridelave konoplje v naših pridelovalnih razmerah: najti želimo najustreznejše sorte za pridelavo pri nas, dodelati tehnologijo pridelave te poljščine s ciljem stabilne pridelave kakovostnega in varnega pridelka ter zasnovati vzgojo lastnih sort. Projekt, v katerem je vodilni partner IHPS, se je pričel oktobra 2016 in bo trajal tri leta. Izsledki in objave so sproti zabeleženi na spletni strani projekta www.ihps.si.

Vir: http://www.viva.si/%C4%8Clanki-o-boleznih-drugo/15104/Pridelava-industrijske-konoplje-v-Sloveniji

Komentiraj

Gojenje konoplje
Nazaj
Konoplja – kot če bi v nekem drugem času odkrili nafto
Naprej
Ste videli “piratski” predlog zakona o konoplji?