Košarica
Brezplačna dostava ob nakupu nad 40€

Se želite pogovoriti?

Pokličite nas na 070 543 038

Socialna omrežja

Uporaba konoplje v medicinske namene

Konoplja je ena izmed najbolj blagih in učinkovitih zdravil, ki jih uporablja človeštvo. Vlade celega sveta so prepovedale njeno uporabo zaradi različnih političnih in socialnih razlogov. Navkljub temu, jo milijoni ljudi po svetu uporabljajo za lajšanje različnih težav, povezanih z zdravjem.

Kako varna je konoplja?

Konoplja je zelo varna. DEA (Drug Enforcment agency) je v svojem poročilu, v katerem priporočajo legalizacijo konoplje v medicinske namene, zapisala:

Konoplja, v svoji naravni obliki, je ena najbolj varnih terapevtskih substanc, poznana človeštvu.

V nasprotju z drugimi psihoaktivnimi drogami, vključno z alkoholom, aspirinom, opiati, nikotinom in kofeinom ne povzroča smrtnih predoziranj. S poskusi na živalih so ocenili, da bi bila smrtna doza enaka 40.000-kratni normalni dozi: to je približno 18 kg.

Medicinske lastnosti konoplje je leta 1839 v Evropi predstavil irski zdravnik William B. O’Shaugnessy.
Medicinske lastnosti konoplje je leta 1839 v Evropi predstavil irski zdravnik William B. O’Shaugnessy.

Zgodovina konoplje kot zdravilnega sredstva

Konoplja, botanično imenovana Cannabis, obstaja že tisoče let. Njena uporaba, tako medicinska kot rekreativna, je zabeležena skozi stoletja. Do leta 1937 so jo redno zdravniško predpisovali tudi v ZDA. Navkljub prohibiciji, je konoplja ena od najbolj uporabljanih drog po svetu. Rastlina Cannabis je bila poznana kot zdravilna rastlina že od starodavnih časov. Na Kitajskem se njena uporaba omenja že v najstarejših zapisih kot sredstvo za blaženje simptomov revmatizma, malarije, zaprtja in “odsotnosti misli”.

V rimskih časih je bila omenjana v zdravniških zapisih Galcev kot “napitek iz semen”, ki je preprečeval bolečine v ušesih, zmanjševal spolno slo in vetrove. Prav tako so ga redno priporočali za učinkovito lajšanje bolečin. Najstarejši fizični dokazi o uporabi konoplje v medicinske namene izvirajo iz Egipta, kjer so v grobnicah našli ostanke mladega dekleta, ki je umrlo ob porodu. Ob ostankih so našli sledove hašiša, ki so ga domnevno uporabljali za zmanjševanje porodnih težav. Medicinske lastnosti konoplje je leta 1839 v Evropi predstavil irski zdravnik William B. O’Shaugnessy. V Indiji se je naučil njene uporabe in potem doma eksperimentiral ter izdeloval tinkture na osnovi alkohola.

Kaj vse so zdravili?

Z njimi je zdravil revmatizem, steklino, kolero, tetanus in krče. V viktorijanskih časih je bila konoplja uporabljana predvsem za lajšanje bolečin pri boleči menstruaciji in porodu, astmi, migrenah, živčnih bolečinah in starostni nespečnosti. Njena uporaba se je močno zmanjšala ob koncu 19. stoletja, saj so na trg prišla močnejša in bolj konvencionalna zdravila. Po zmanjšani aktivnosti uporabe v prvi polovici 20. stoletja, predvsem zaradi prohibicije, se je obravnavanje konoplje kot zdravilnega sredstva ponovno okrepilo predvsem zaradi “norih šestdesetih”, ko se je izrazito povečalo rekreativno uživanje.

V zgodnjih sedemdesetih je nekaj mladih, obolelih za rakom, ugotovilo, da jim pokajen joint ublaži nagnjenost k bljuvanju, ki je posledica intenzivne kemoterapije. Klinične študije na harvardski univerzi in drugod so kaj kmalu potrdile lastnosti konoplje kot blažila nagnjenosti k slabosti. Medtem so tudi drugi pacienti odkrivali, da jim konoplja olajša težave z glavkomom, kroničnimi bolečinami in mišičnimi krči (posledice poškodb hrbtenice, multiple skleroze).

Kako pa je s konopljo danes?

Sedanje stanje? V ZDA so prebivalci dveh zveznih držav, Arizone in Kalifornije na referendumu leta 1996 izglasovali, da se lahko konoplja uporablja v medicinske namene, če konvencionalna zdravila ne delujejo. Pacienti s pozitivnim mnenjem zdravnika in pečatom države lahko doma gojijo in pridelujejo konopljo. Seveda izključno zase in kot zdravilno sredstvo.

Glavni cilj delovanja so možgani, natančneje višji možganski centri, ki kontrolirajo zavest.
Glavni cilj delovanja so možgani, natančneje višji možganski centri, ki kontrolirajo zavest.

Kaj se dogaja ob zaužitju konoplje?

Konoplja je primarno psihoaktivna, oziroma zavest spreminjajoča droga. Fizični učinki droge so skromni in skoraj zanemarljivi. Glavni cilj delovanja so možgani, natančneje višji možganski centri, ki kontrolirajo zavest. Receptorji, na katere vpliva konoplja so v glavnem v hipokampusu, ki vpliva na višje funkcije občutij in spomina. Z vplivom na te višje možganske centre konoplja vpliva na dojemanje bolečine, počutja, lakote in kontrole mišic.

Uporabniki konoplje pogosto poročajo o ugodnih občutjih: konec koncev, zato je njena rekreativna uporaba tako razširjena. Nekaterim ljudem uporaba, v nasprotju, povzroča nelagodje in slabo počutje. V praksi je vpliv odvisen od ljudi (temperamenta, fizične osnove, počutja) in okolja v katerem uporabljajo drogo (“set and setting” kot ga je definiral dr. Timothy Leary). Nekaj najpogostejših občutij uporabnikov konoplje:

  • Povečana pozornost vseh čutil, posebno tipa, okusa in sluha; povečano zanimanje za hrano (munchies) in glasbo,
  • prosti tok idej v hitrem, nedoločenem redu; podobno sanjam,
  • zmanjšana sposobnost koncentracije in kratkoročnega spomina; o čem sem že govoril?
  • občutek lebdenja, lahne omotice in/ali občutek težkih udov,
  • hiperaktivnost, nemirnost, vzhičenost in klepetavost v prvi uri ali dveh, kasneje zaspanost in/ali otopelost,
  • subjektivno zaznavanje časa; nagnjenost k pretiravanju o minulem času,
  • zmanjšana presoja in koordinacija, posebno pri izvajanju kompleksnih nalog; zmedenost; nezmožnost izražanja misli v besedah.

Prvič uživate konopljo?

Prvo uživanje konoplje je posebna priložnost. Zaradi še neraziskanih razlogov dosti ljudi prvič ne občuti nič. Nekateri novi uporabniki se lahko vedejo “zadeto”, pa tega sploh ne opazijo. Prag “prvič” lahko premagamo s povečanjem doze, vendar to povzroči tudi povečanje rizika neprijetne izkušnje.

Ugodni občutki, npr. evforičnost, se z redno uporabo velikokrat izgubijo oz. zmanjšajo stopnjo intenzivnosti.
Ugodni občutki, npr. evforičnost, se z redno uporabo velikokrat izgubijo oz. zmanjšajo stopnjo intenzivnosti.

Toleranca do konoplje

Težji uporabniki konoplje razvijejo toleranco oz. zmanjšano občutljivost do THC-ja, aktivne komponente konoplje. Ugodni občutki, npr. evforičnost, se z redno uporabo velikokrat izgubijo oz. zmanjšajo stopnjo intenzivnosti. Prav tako se zmanjšajo tudi negativni učinki, npr. povečan utrip srca (tahikardija). Manj pogosto se kaže toleranca na zdravilne učinke. V takšnih primerih se priporoča začasna menjava načina uživanja.

Interakcije z ostalimi drogami

Konoplja redko poveča toksične učinke drugih zdravil. V tem pogledu se razlikuje od ostalih splošnih drog kot je npr. alkohol, ki je nevaren v kombinaciji z antidepresivi ali aspirin, ki je nevaren v kombinaciji z zdravili za redčenje krvi npr. s kumarinom. Konoplja vseeno poveča učinek delovanja nekaterih zdravil, največkrat tahikardijo. V primeru, da jemljete zdravila, se pred uporabo pripravkov iz konoplje posvetujte s svojim zdravnikom – ti so po Hipokratovi prisegi zavezani k molčečnosti, zato naj vas ne bo strah.

Problem odvisnosti od konoplje

Od konoplje ne moreš postati fizično zasvojen. Kadilci jo lahko uporabljajo večkrat dnevno vrsto let in potem prenehajo brez težav. Na vprašanje, kako so nehali uporabljati konopljo, bivši uživalci največkrat odgovorijo: “Enostavno sem jo nehal/a kaditi.” Strokovnjaki uvrščajo konopljo, v primerjavi z alkoholom, nikotinom, kokainom, opiati, kofeinom in ostalimi psihoaktivnimi drogami, na dno seznama glede na odvisnost in sposobnost prenehanja uživanja. Vseeno pa postane njena uporaba hitro navada za določen del ljudi. Prav tako moramo v ozir vzeti, da je večkrat odvisnost od jointov povezana s tobakom, ki jo ti vsebujejo.

Okoli 10% ljudi ima težave s kontrolo uporabe. To so večinoma ljudje s psihičnimi problemi, ki imajo težave tudi z ostalimi drogami. Nekateri programi za odvajanje od drog se ukvarjajo tudi z ljudmi, ki zlorabljajo konopljo, vendar predstavljajo ti programi le delček vseh ostalih. Del uživalcev, ki dolgotrajno in v velikih količinah uživajo konopljo, se sooča z rahlimi odvajalnimi simptomi ob prenehanju uživanja. Ti so večinoma: strah, depresija, nočne more, nespečnost, žive sanje, vzdražljivost, tresenje rok, potenje, bljuvanje, mišični krči in nemir. Tudi tu je potrebno vzeti v ozir, da je v njihovih zvitkih večinoma bil prisoten tobak. Ti simptomi, čeprav blagi, lahko trajajo par dni, vendar so opazni le pri težkih uživalcih in tudi v tem primeru ne predstavljajo večje ovire pri prenehanju uživanja.

Fizični efekti konoplje

Učinki konoplje so opazni takoj po kajenju. Če konopljo uživamo oralno, se učinki pričnejo kazati po uri ali več. Pri kajenju so učinki najbolj intenzivni prvo uro ali dve, kasneje se zmanjšujejo in običajno izginejo po kvalitetnem in globokem spancu. V nasprotju z drugimi drogami, kot so alkohol, opiati, kokain, amfetamini itd., konoplja ne povzroča “mačka”. Vplivi preprosto izginejo. Le nekaj zelo občutljivih ljudi se lahko počuti rahlo “leno” kakšen dan po uporabi.

Kronični uživalci (vsakodnevni) lahko čutijo posledice uživanja še dni oz. celo tedne po prenehanju. Ena od možnih razlag tega efekta je odlaganje THC-ja v telesu. THC je izjemno topljiv v maščobah. Tako se verjetno del THC-ja naloži nekje drugje v telesu. Ta nakopičeni THC se skozi krvni obtok vrača v možgane še nekaj dni po zadnjem zaužitju. Pri občasnih uživalcih je koncentracija THC-ja v krvi zanemarljivo majhna. Pri rednih uživalcih pa je THC v krvi prisoten tudi po 48 urah ali več. THC ima nekaj manjših fizičnih učinkov na telo. Pogosti so naslednji simptomi:

  • Izsušenost grla, žeja,
  • rdečkasta beločnica oči; pojavi se zaradi razširitve manjših očesnih kapilar,
  • povečan utrip srca; tahikardija,
  • zmanjšanje pritiska v očesu: prednost za bolnike z glavkomom,
  • razširitev zgornjih pljučnih bronhijev.

Dim konoplje ima, enako kot tobačni dim, dražljive učinke na pljuča. Te ne povzročajo kanabinoidi, ampak drugi strupeni produkti gorenja. Največkrat se ti efekti zmanjšajo z različnimi metodami redukcije količine dima, oziroma popolnoma izginejo z oralnim vnosom konoplje.

Vir: Rosenthal E., Mikuriya T.(M.D.), Gieringer D.:”Marijuana Medical Handbook (A guide to therapeutic use)” Quick American Archives 3-100 1997, konoplja.org

Brezplačna dostava

Za naročila nad 40€

Strokovna podpora

in pomoč pri nakupu

Brezplačno svetovanje

070 543 038

100% varno plačilo

Kartica / Po povzetju / Predračun