Navodila za gojenje konoplje - Kako gojiti industrijsko konopljo?

Objavljeno , Konoplja Net
Navodila za gojenje konoplje - Kako gojiti industrijsko konopljo?

Splošna navodila za sušenje in skladiščenje semena konoplje

Pred skladiščenjem se mora seme sušiti dva ali več tednov na 40°C v senci. Na direktnem soncu se temperatura lahko dvigne nad 40°C, zato je sušenje v senci bolj primerno. Seme lahko sušimo tudi s prepihovanjem oz. ventilacijo v kontrolirani atmosferi. Postopek je zahtevnejši in trenutno še ni določenih optimalnih pogojem (čas, moč prepihovanja, temperatu-ra, itd.), ki bi zagotovili ciljano vsebnost vlage (7-9%). Na splošno velja, da shranjujemo v suhem in hladnem prostoru. Atmosfero v skladišču preverjamo s termometrom in merilnikom vlage (ali pa sami ocenimo če se v prostoru nabira kondenzat). Če ugotovimo, da je prostor vlažen, ga sušimo s prepihova-njem oz. ventilacijo. Pomembno je, da je zrak suh in ima približno enako temperaturo, kot skladišče. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da prostor dodatno navlažimo. Dodatno vlago lahko odstranimo tudi s Silica gelom. Za prostor velikosti 1000m3 je dovolj približno 30kg Silica gela. Silica gel je obnovljiv, saj ga lahko sušimo v navadni pečici in ponovno uporabimo.

Postopek za prijavo posevka industrijske konoplje

Posevek konoplje je potrebno prijaviti na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v mesecu maju, ne glede na čas setve (datum se spreminja letno glede na določbo Ministrstva). V prijavi se morajo navesti vsi podatki pridelovalca, njegova MID številka, GERK in površina njive (ta ne sme biti manjša od 10 arov oz. 1.000 m2), sorta posejane konoplje in količina semena ter predviden datum žetve. Sejati je dovoljeno samo sorte, ki so naštete v Skupnem katalogu sort poljščin (evropska sortna lista), objavljenem vsako leto v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani Fitosanitarne uprave Republike Slovenije. Vlogi je potrebno obvezno priložiti originalne deklaracije (etikete) z vreče s semenom. Vlogo se pošlje na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana.Obrazec za oddajo vloge za izdajo dovoljenja za gojenje konoplje najdete tukaj oz. na strani Zakonodaja.

Priprava njive pred setvijo industrijske konoplje

Konoplja ljubi svežo njivo ali travnik, ne ustrezajo ji intenzivno obdelana zemljišča zasipana s kemijo. Najhujši za njo so talni herbicidi, škodijo ji lahko več let po zadnji uporabi. Če je le možno, njivo poskušajmo pripraviti z minimalno obdelavo, izogibajmo se oranju. Zapuščen travnik zgodaj spomladi poapnimo, čez nekaj časa pa posejmo seme konoplje vse počez, potem zmulčimo in plitvo obdelamo z gruberjem, frezo, rotobrano ali krožno brano. Če je vlažno, je v redu, če pa je suho, pa lahko še povaljamo, odličen je "kembriđ" valjar. Na kultiviranih njivah poskušajmo izvesti direktno setev v zimsko ozelenitev. Sejemo jo lahko tudi v vrste, npr z mehanskimi oltovimi sejalnicami, vstaviti moramo le ustrezno ploščo. Gnojenja se za enkrat izogibajmo, predvsem ob setvi zgodaj spomladi, ker nam lahko zraste prevelika in bomo imeli težave ob spravilu. Tudi v strnišče jo sejmo z minimalno obdelavo tal. Npr posejmo jo po strnišču in nato z gruberjem plitvo obdelamo, potem pa povaljamo. Vir: Dejan Rengeo

Gnojenje njivskih površin s konopljo

Konoplji najbolj ustrezajo rodovitna, globoka, odcedna in s humusom bogata tla s pH od 6 do 6,7. Konoplja raste hitro, zato potrebuje za uspešno rast veliko hranil. Največ hranil potrebuje v prvi polovici rastne dobe. 100 kg nadzemne mase konoplje odvzame iz tal od 1,0 do 2,9 kg dušika, 0,22 do 0,75 kg P2O5 in 0,83 do 2,74 kg K2O (Bavec, 2000). Priporočeni odmerki hranil se gibljejo od 45 do 150 kg N/ha, 45 do 110 kg P2O5/ha in 45 do 110 kg K2O/ha. Odvisni so od založenosti tal, rastnih razmer in namena uporabe (olje, vlakna). Na težjih in slabo založenih tleh gnojimo z večjim delom fosforjevih in kalijevih gnojil v jeseni po temeljni obdelavi, preostanek pa dodamo najkasneje 10 dni pred setvijo. Tudi z dušikom gnojimo pred setvijo ali pa najkasneje v stadiju treh parov listov. Kasnejše dognojevanje z večjimi količinami dušika ima negativen vpliv na kakovost vlaken. Pri odmerjanju dušika moramo biti pazljivi, saj lahko preveliki odmerki povzročijo poleganje rastlin. Hlevski gnoj ali kompost zaorjemo v tla že v jeseni, gnojevko in gnojnico pa zadelamo v tla pred setvijo. Konoplja je pomembna poljščina v kolobarju, saj uspeva za vsemi poljščinami (žita, okopavine, zrnate stročnice, detelje, DTM) in je tudi sama odličen predposevek vsem ostalim poljščinam. Konoplja v kolobarju je najboljši naravni način varstva pred pleveli, boleznimi in škodljivci.

Setev konoplje, kolobarjenje

Rok setve za konopljo je od začetka aprila do sredine maja. Setev za predivo zahteva do 100 kg semena/ha na medvrstni razmik 12,5 do 15 cm in razmik v vrsti 5 do 10 cm s sejalnico za žita. Setev z namenom pridelave semena in olja zahteva 30-50 kg semena/ha na medvrstni razmik 50 do 70 cm in razmik v vrsti 20 do 30 cm s sejalnico za koruzo ali sladkorno peso. Prav tako mora biti za tak namen setev strniščna. Za pridelek obojega - vlaken in semen - je priporočljiv razmik 25 do 30 cm, vsekakor pa ga je treba prilagoditi morfološkim lastnostim ekotipa oziroma same sorte. Samo njivo je potrebno pripraviti s predsetvenim gnojenjem z NPK in dognojevanjem z dušikom glede na analizo tal, potrebe konoplje po hranilih (70 do 100 kg N/ha, po 40 do 110 kg P2O5 in K2O/ha) in glede na način pridelave (konvencionalna pridelava ali gojenje le z organskimi gnojili). Zaradi velikega transpiracijskega koeficienta konoplje (700) je priporočljiva setev na srednje težkih in globljih tleh, po potrebi pa posevek tudi namakamo.

V grobem lahko rečemo, da z načinom setve vplivamo na želeni izplen - če želimo več stebel oz. vlaken, je medvrstna razdalja manjša kot pri setvi, pri kateri želimo večji izplen semen. Konoplja je pomembna poljščina v kolobarju, saj uspeva za vsemi poljščinami (žita, okopavine, zrnate stročnice, detelje, DTM) in je tudi sama odličen predposevek vsem ostalim poljščinam. Konoplja v kolobarju je najboljši naravni način varstva pred pleveli, boleznimi in škodljivci. Samo kolobarjenje v kombinaciji s konopljo poteka po naslenjem vrstnem redu: 1. leto koruza; 2. ali 3. leto pravo žito + strniščni dosevek ali zrnata stročnica, 3. ali 4. leto konoplja. V primeru ekološke pridelave je potrebno upoštevati setev stročnice kot prejšnje poljščine v kolobarju. Semena konoplje (FINOLA, USO31, FEDORA, FELINA...) je možno nabaviti preko zadruge v prednaročilu po ugodnejši ceni običajno v mesecu februarju, sicer pa do odprodaje zaloge. Vir: Dejan Rengeo, arhiv zadruge Konopko

FINOLA - Priporočila za kmetovalce (od setve do žetve)

OSNOVNE INFORMACIJE O SORTI FINOLA - priporočila za kmetovalce (od setve do žetve)

Sorta Finola je majhna, dvodomna, samoprašna sorta, primarno namenjena za pridelavo semen za olje. Razvili so jo na Finskem kot sorto z večjim hektarskim donosom (semen/ha). Finolo vzgajamo na enak način, kot katero drugo poljščino za olje. Povprečna teža semena za Finolo znaša med 12-15 g / 1000 semen, pri čemer so semena, gojena v severnejših predelih (nad 50° severne zemljepisne širine), manjša in tista, gojena v južnejših predelih (pod 50° zemljepisne širine), večja. Prav tako glede na zemljepisno širino niha potencialni povprečni hektarski donos – od 1000 kg/ha pri 60°S do 2000 kg pri 50° S – vse ob upoštevanju, dobrih pogojev za rast. Priporoča se gojenje v kontinentalnem podnebju.

Seme Finole je odličen vir olja in rastlinskih beljakovin, katere lahko uživajo tako živali, kot ljudje. Konopljino seme ne vsebuje nobenih proti-hranilnih agensov, ki jih sicer lahko najdemo v oljni repici (glikozinolati), soji (inhibitorji proteaze) in lanenem semenu (cianogeni glukozidi). V kolikor krmimo kokoši s konopljinim semenom ali briketi, bodo le-te nesle jajca, ki bodo vsebovala omega-3, 6 in 9 maščobne kisline. Prašiči in drugi prežvekovalci vam bodo hvaležni, če boste njihovi običajni krmi dodali 10-20 % konopljinih briketov (pogače).

Izbira kraja setve konoplje

Za dosego najboljših rezultatov, se Finolo seje v toplo, vlažno in dobro drenirano zemljo, bogato z organsko plastjo, ki zagotavlja zadostno razpoložljivost hranil. Najbolj primerna je peščena ilovica oz. sipka rahla zemljina. Temperatura prsti naj bo nad 15°C. Izogibati se je potrebno glineni, težki in zbiti zemlji ter nizko ležečim in mokrim področjem. Kombinacija težkih glinenih tal in obilica dežnih padavin, kakršno je bilo leto 2014, zelo negativno vpliva na rast te sorte. Veliko mikrobiološke aktivnosti v prsti bo poskrbelo za vitalno rast konoplje – preko mikorizne simbioze ob ekološki pridelavi. Priporoča se zemlja s pH med 6-7. Najboljši predhodni posevki za Finolo so razne detelje, podorine, stročnice in krompir. Koruza, druge oljne poljščine, oves, rž in pšenica pa lahko predstavljajo prenašalce bolezni in se jih ne priporoča kot predhodne posevke. Prav tako ni priporočljivo predhodno sejati začimbnic, kot npr. kumine, saj lahko prenesejo nezaželene arome v samo konopljino olje. V kolikor pa se pridelek uporablja kot živalsko krmo pa se začimbnice lahko nemoteno sejejo.

Sejanje konoplje

Setvena greda mora biti enakomerno razgrabljena in enotna. Posejemo 1 cm globoko v toplo, vlažno zemljo brez plevela. V kolikor sejemo globlje od 2 cm, tvegamo neuspeh setve – posebej ob sejanju v slabo s hranili založeno zemljo. Ob napovedi večjih padavin po setvi, zemljo povaljamo. V Sloveniji in na Hrvaškem se je pokazalo, da je najprimernejši rok setve od 1. do 15. maja, z upoštevanjem temperature tal in preverjanjem vlažnosti, ki je običajno v lokalnem podnebju. Na te dejavnike je potrebno biti pozoren tako v fazi kaljenja kot v fazi rasti in cvetenja (približno prvih 45 dni). Datum setve prilagodite vremenskim napovedim – tako kratkoročnim, kot dolgoročnim.

Konoplji toplota in vlažna zemlja zelo ugajata. Kljub temu pa se zlasti pretirana vlažnost zemlje negativno odraža na rasti in razvoju rastline. Najbolje je, da se zemlja pred novimi padavinami posuši oz. da se vlažna in sušna obdobja primerno izmenjujejo. Trajna vlažnost se negativno odraža na korenini in posredno tudi na višini rastline, kar lahko pripelje tudi do njenega odmiranja. Ko je obdobje cvetenja mimo, konoplja sorazmerno dobro prenaša sušo. Če sejemo na zemljepisni širini okrog 50° je optimalni čas za setev konec meseca maja, oziroma v začetku junija. Za zemljepisne širine okrog 60°, se priporoča setev že sredi maja. Kasnejša setev je možna, v kolikor sejemo okrog zemljepisne širine 40° . Kalitev lahko pričakujemo v 2-4 dneh po setvi in vzklitje med 4. in 7. dnevom – odvisno od temperature in vlažnosti zemlje. Optimalna gostota setve znaša 100 rastlin / m2 in jo lahko dosežemo s setvijo cca. 25-30 kg / ha. Posevku lahko škodijo tudi hladne noči, vendar niso pogubne. Pri izbiri termina setve je potrebno upoštevati obdobje kalitve dominantnih vrst plevela in na podlagi tega izbrati kateri izmed načinov zatiranja plevela bi bil najprimernejši. Četudi proizvajalec Finole ne navaja najprimernejšega medvrstnega razmika setve, so izkušnje v Sloveniji in na Hrvaškem pokazale, da se konoplja seje v medvrstnem razmiku, ki je običajen pri setvi pšenice (optimalna pokritost tal).

Gnojenje konoplje

Gnojimo na podlagi analize tal, ki nam pove založenost tal s hranili in delež organske snovi v tleh. Gnojimo jo lahko na enak način kot oljno repico (Canola-Brassica napus), z 10-20% dodatkom dušika. Konvencionalna NPKS gnojila (dušik, fosfor, kalij, žveplo) so dobrodošla, pri čemer uporabljamo enako razmerje količin kot pri vzgajanju oljne repice - na primer razmerje dušik : fosfor : kalij = 23:3:6 ob 295-330 kg / ha. Dodamo pa še 10-20% dušika v obliki uree ali živalskega urina. Tla po potrebi oskrbimo tudi s kalijem in žveplom. Bodite pozorni na primeren časovni razmik med gnojenjem in setvijo. Količina gnojila mora biti izmerjena, neposredno ob ali pred setvijo. Ob povečanem gnojenju bo Finola zrasla nekoliko višje, ter proizvedla več biomase. To posebej velja za višje zemljepisne širine.

Povečano gnojenje lahko prav tako povzroči zakasnjeno dozorevanje, kar lahko predstavlja težavo na severnejših območjih, s kratkimi rastnimi obdobji. Iz okoljskega vidika ne priporočamo povečane rabe dušika. Pri rabi dušikovega gnojila v obsegu do 150 kg / ha lahko pridelek zraste tudi nad 2 m. Ekološkim kmetovalcem se priporoča, da uporabijo kot predhodni posevek trajnice, detelje ali podorine, pri čemer naj se doda urea ali gnoj, da se poviša razpoložljivost hranil za hitrejšo začetno rast pridelka. Pred setvijo se je pametno izogniti zatiranju plevelov v obliki oranja in brananja. Setvena greda naj bo čim tanjša in enakomerno razporejena. Pomembna je zadostna količina dušika.

Bolezni in škodljivci

Konoplja ima izredno malo bolezni in težav s škodljivci. Pod določenimi pogoji (npr. mokrota) se lahko pojavita Sclerotinia sclerotiorum (stebelna gniloba) in Botrytis cinera (siva grozdna plesen). V izogib škodi, povzročeni zaradi glivičnih obolenj, je priporočljiva zgodnja žetev. Od škodljivcev se v nekaterih predelih lahko pojavijo kobilice, glodavci, gosenice, konopljin zavijač in stenice. V pozni jeseni bodo že zrela semena pritegnila pozornost ptic selivk, zatorej je idealno, da se opravi žetev tik preden ptice prično s selitvijo. Ptice namreč tudi prenašajo bolezni, s tem ko sedijo na vršičkih in jedo semena. Pesticidov in herbicidov se pri sorti FINOLA sploh ne sme uporabljati. Znotraj EU ni nobenih prijavljenih pesticidov ali herbicidov, ki bi bili dovoljeni za uporabo pri pridelavi konoplje za seme in olje.

Pleveli

Ker je Finola rastno nizka sorta (1 – 1,5 m), se lahko kot problem pokaže zapleveljenost posevka. Osnovni način boja proti zapleveljenosti je mehanska obdelava tal (oranje, brananje in česanje). Predhodno je dobro spremljati njivsko površino, na kateri se bo sejala konoplja, saj lahko tako predvidimo potencialne dominantne plevele na posevku. Med pleveli največ težav predstavljajo slak, divja ajda (Fallopia convolvulus), divji oves (Avena fatua), portulak (vrsta Amaranthus), kurja črevca (Chenopodium album), oljna repica, navadna kumina, koriander in druge samonikle poljščine. Do zapleveljenosti lahko pride v primeru neugodnih rastnih razmer (vlaga, slabo založena tla s hranili,…), kar se kaže kot nižja rast Finole. Kadar se ob neugodnim razmeram pojavi še slabša kaljivost, moške rastline po oprašitvi odmrejo in s tem nastane prostor med posevkom, ki pa ga hitro zapolnijo pleveli.

Žetev in skladiščenje konoplje

Žetev je možna s standardnim žitnim kombajnom, saj je steblo FINOLE nižje in tanjše v primerjavi z drugimi sortami konoplje za pridelavo semena. Za kakovostno in okusno olje je potrebno poskrbeti za pravilno in pravočasno sušenje ter seveda skladiščenje semena po žetvi. Preostanek, biomaso, je mogoče nasekljati in kot tako pustiti, da se razgradi na polju. Poleg vlage v semenu je problem tudi nečistost semenskega materiala po žetvi, saj je ta običajno poln semena plevelov in zelenih ostankov rastline. Posebej težko je ločiti semena divje ajde od majhnih semen konoplje. Pri sušenju v sušilnicah bodite previdni, da ne boste istočasno sušili zelišč, dišavnic, saj lahko pride do prenosa vonja. Priporočeno je takoj po mlatenju pridelek razporediti v debelini 5-10 cm po ravni podlagi na najlon ali drug tekstil, pod streho s konstantnim rahlim naravnim prepihom. Seme tako sušimo najmanj 10 dni, z vsakodnevnim obračanjem pridelka. Seme industrijske konoplje je potrebno takoj po žetvi posušiti na temperaturi do 40°C v sušilnici ali na prostem na 8% vlage, drugače se hitro pokvari. Šele posušeno seme se lahko skladišči za daljši čas in kasneje predeluje - stiska v olje.

Naravni sovražniki konoplje

Pleveli

Konoplja po vzniku, zlasti pa pri gosti setvi, s hitro pokrovnostjo ne dopušča plevelom prostora in svetlobe, zato je po žetvi njiva čista in z dobro strukturo. Mehansko zatiranje plevelov s pletjem, dva- do trikratnim ročnim ali strojnim okopavanjem pride v poštev le pri redki setvi, ko imamo namen pridelati seme, npr. za olje ali naslednjo setev. Najnevarnejši pleveli: predenica (Cuscuta epilinum Weihe), škodljiva ovijalka konoplje in lana in vejnati ali razrasli pojalnik (Orobanche ramosa Dum.). Stebla pojalnika se zajedajo v konopljeno steblo, uničujejo kakovost vlaken in ovirajo spravilo. V naslednji posevek se predenica in pojalnik zaneseta večinoma z doma pridelanim semenom. Pri kupljenem semenu ju ne bomo našli, ker njuno seme odstranijo s posebnim načinom čiščenja.

Bolezni

Konopljina pegavost (Septoria cannabis (Lasch.) Sacc.) se pojavi na listih, zlasti v sušnih letih. Znamenja okužb so po videzu okrogle, temno obrobljene sivorjave pege, ki so posute z drobnimi črnimi pikami. Pri gostoti setvi in višini samih stebel pa kemično zatiranje ne pride v poštev. Edina viroza konoplje je virusna progavost konopljinih listov. Značilna razbarvanja listov se širijo med listnimi žilami. Zobci listnega roba se obračajo navznoter, lističi pa se zvijajo. Virus se prenaša z okuženim listnim sokom, prenašalke pa so uši iz rodu Diphorodon cannabis Pass. Ker je dokazano prenašanje okužb tudi s semenom, je edini način zatiranja setev zdravega, neokuženega semena.

Škodljivci

Mlade rastline lahko poškodujejo bolhači (Psyllioides attenuata Koch), sovke (Agrotis sp.), koruzna vešča (Ostrinia /Pyrausta/ nubilalis Hbn.) in stebelna ogorčica (Ditylenchus dipsaci (Kulm.) Filip.). Konopljin zavijač (Grapholita delineana Walk.) lahko povzroči precejšnjo škodo. Zavrtan v stebla izjeda luknje, na mestu vdora pa pusti značilne zadebelitve. Zmanjša se kakovost vlaken, manjši je pridelek semena, s katerim se hranijo zlasti gosenice. Zavijač ima več oblik in lahko oblikuje več rodov v enem letu. Konopljina uš sesa listni sok in povzroča zvijanje in kodranje listov, rdečo obarvanost in sušenje (Phorodon cannabis Pass.). Uši te vrste živijo samo na konoplji, in se kot druge uši zbirajo v skupine na spodnji strani listov. Močnejši napadi uši se navadno začno v avgustu. Zaradi podobnih bolezni in škodljivcev, ki okužijo ali napadajo hmelj, konoplje ni priporočljivo sejati v bližini hmeljišč. Tudi ptice lahko izkljuvajo veliko posejanih semen, zato že na začetku zavarujemo posevek z mehanskimi ali kemičnimi odvračali. Ptice so ponovno škodljive v obdobju dozorevanja semen in zrelosti.

Ekonomika gojenja konoplje - primerjava s koruzo in sladkorno peso

Hektarski donos – primerjava med koruzo, sladkorno peso in konopljo:

KORUZA: 1.300-1.500 EUR/ha Eko pridelava za zrnje (prehrana), vir MKO SLADKORNA PESA: 600-700 EUR/ha vir Biotehniška fakulteta Maribor KONOPLJA: 1.400-1.700 EUR vir Biotehniška fakulteta Maribor (diplomsko delo Mete Medved, univ.dipl.inž.kmet., 2014) Subvencije veljajo za konopljo enako kot za vse ostale poljščine. Hektarski donos pridelka (povprečje, količina je odvisna od sorte konoplje, vremenskih razmer...)

  • Seme konoplje 500-900 kg
  • Slama 3-5 ton

Zadruga ponuja možnost odkupa pridelka, cene so odvisne od letine in razmer na trgih, prednost imajo člani zadruge in kupci semenskega materiala.

Zakaj gojiti konopljo - prednosti za kmetovalce

Gojenje industrijske konoplje ni koristno samo iz vidika solidnega prihodka (boljšega hektarskega donosa kot v primerjavi s koruzo in sladkorno peso) ampak tudi zaradi nekaterih drugih pomembnih dejstev:

  • Ekološka pridelava brez fitofarmacije
  • Kolobarjenje
  • Nezahtevnost pridelave, manj gnojenja, manjši stroški/ha
  • Odpornost na sušo
  • Pozitiven vpliv na zemljo zaradi globokega koreninskega sistema
  • Zatiranje plevela zaradi hitre rasti in sence
  • Odpornost na škodljivce in bolezni (ni potrebe po pesticidih)
  • Negativni ogljični odtis
  • Vir super hrane za živali in ljudi
  • Recikliranje in biološka razgradnja
  • Primernost za fitoremidiacijo (čiščenje zemlje, ki je onesnažena s težkimi kovinami)
Vir: konopko.si




Starejša novica Novejša novica

Zadnje zelene novice

Priporočamo