Alergije in CBD

Juhu, pomlad je tu! Vendar vsem ne pomeni enakega veselja, saj s prvimi toplimi sončnimi žarki v naše domove zaidejo tudi nebodigatreba sezonske alergije.  Čeprav večina ob omembi alergij odmahne z roko, hočeš, pa kaj, če malo kihneš sem in tja ali v slogu, nimam časa za alergije, so jih drugi sposobni mojstrsko vpeljati v prav vsak pogovor. Mi pa smo si pogledali kako skupaj delujejo alergije in CBD kapljice.

Pomlad je čas, ko se razcvetijo tudi sezonske alergije

Tako ali drugače so alergije lahko resen problem, ne zgolj za posameznike, ki imajo npr. hudo obliko astme, pač pa tudi za tiste, ki sploh ne vedo, da alergijo imajo. Nekateri celo predlagajo, da so alergije izum modernega človeka, kot oblika avtoimune bolezni, pa glavni marker sodobnosti.

Ker je sezona razcveta alergij v zraku, smo se odločili zadevi priti do dna in ugotoviti kako si lahko pomagamo tudi z izdelki iz konoplje. Ta namreč lahko pomaga pri širokem spektru alergijskih obolenj:

• Sezonske alergije na cvetni prah
• Alergijski rinitis
• Atopijski dermatitis
• Prehranske alergije
• Astmatičnih obolenjih

V začetku si bomo pogledali, kaj alergije sploh so, kako razširjene so in kaj vpliva na njihov razvoj. Za odpravo kateregakoli problema moramo najprej razumeti, s čim imamo opravka. Če vas splošna teorija o alergijah ne zanima, preskočite na sklepni del, kjer se bomo ukvarjali kako lahko omilimo alergije z uporabo CBD olj in terpenov.

Za alergijami trpi 1/4 vseh ljudi

Dejstvo je, da za alergijami trpi približno četrtina naše sodobne zahodne populacije. Upali bi si trditi, da je delež veliko večji, saj mnogi ljudje z alergijskimi reakcijami niso všteti v statistiko.

Nekatere alergije so latentne, druge tako šibke, da zaradi njih ljudje ne poiščejo nobene zdravniške pomoči ali pa si simptome lajšajo z zdravili brez recepta.

Alergije in smrčanje

Kot zanimivost, ena dobro skritih alergij je lahko šibka oblika rinitisa, ki je oblika alergije na cvetni prah. Pri alergijskem rinitisu je lahko edini simptom rahlo vneta in zatečena nosna sluznica, ki ne povzroča ne kihanja ne srbenja. Edini simptom je rahlo in neopazno oteženo dihanje, kar ima drastične posledice za dober spanec – vas in vašega partnerja. Oteženo dihanje zaradi odebeljene sluznice namreč velikokrat rezultira v kroničnem smrčanju.

Za alergijski rinitis predlagajo celo bolj drastične posledice kot zgolj nezadovoljstvo vašega partnerja. Pri otrocih, ki imajo v razvojnem obdobju velike težave z dihanjem skozi nos, kar je posledica pogostih prehladov in alergij, zaradi dihanja skozi usta opažajo razvojne napake čeljusti in obraza, krive zobe ter slabo držo, zatrjujejo funkcionalni ortodonti.

Kaj so alergije

Alergije so ena najbolj razširjenih oblik kroničnih zdravstvenih obolenj na svetu. Približno 25 % ljudi na Zahodu trpi za alergijami ali drugo avtoimunsko boleznijo vsaj enkrat v življenju. Navadno se alergije razvijejo že pri otrocih do 18. leta starosti. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sporoča, da 35 % vseh Evropejcev trpi za alergijami, odstotek pa se iz leta v leto povečuje.

Oblike alergij

Poznamo različne oblike alergij. Mednje uvrščamo sezonske alergije, kot je seneni nahod (alergijski rinitis), kožna obolenja, kot so ekcemi in koprivnica, alergijska obolenja dihal, kjer v prvi vrsti izstopa astma in vse bolj razširjene alergijske reakcije na hrano. Simptomi teh se gibljejo od skoraj nezaznavnih do anafilaktičnega šoka, ki prizadetega lahko stane življenje. Zanimivo pa je, da ljudje z astmo v veliki večini razvijejo tudi atopijski dermatitis in obratno.

Alergijska reakcija

Alergijska reakcija je posledica motnje odziva našega imunskega sistema na dražljaje iz okolja v obliki alergenih snovi. Alergeni so v svojem bistvu neškodljive snovi za človeški organizem, saj so to v naravi splošno prisotni elementi, kot na primer hišni prah, cvetni prah, plesen idr. Kar predstavlja pravo motnjo, je atopičen (grško atopos – neumesten) odziv imunskega sistema na te snovi. Od tod tudi ime atopijski dermatitis.

Ob redni in dolgotrajni izpostavljenosti alergenim snovem, v sodelovanju z različnimi drugimi dejavniki, lahko razvijemo alergijsko reakcijo v obliki vnetnega stanja telesa ali določenega dela telesa. Poraja pa se vprašanje, zakaj se naš imunski sistem odziva tako neprimerno. V nadaljevanju si zato najprej poglejmo, kaj je primarna vloga imunskega sistema in kako so se v vse to zapletle alergije, v zaključnem delu pa si bomo pogledali kako na alergije vpliva CBD.

Imunski sistem in alergijske reakcije

Vloga imunskega sistema je ščititi telo in se boriti proti vsiljivcem, kot so škodljivi mikroorganizmi, določene oblike bakterij, virusi, glivice in jih izločiti iz našega telesa. Sestavlja ga zapleten sistem organov in celic, ki v skupnem prizadevanju naše telo ščitijo pred infekcijami. Ti organi skupaj tvorijo limfni sistem. Povzročijo proizvodnjo in rast limfocitov (belih krvničk) ali protiteles in jih razpošljejo v dele telesa, ki jih tisti hip najbolj potrebujejo.

Ko pride do alergijske reakcije, se alergeni vežejo na ta protitelesa. Pri alergijskih reakcijah, kot je rinitis, določene oblike astme in pri koprivnici se proizvajajo protitelesa imunoglobin E (IgE), med njimi najdemo tudi mastocite. Ko se alergeni vežejo na protitelesa, ti proizvedejo snovi, ki sprožijo alergijsko reakcijo – zatekanje, vnetje, izločanje sluzi, srbečica idr. Ena takih snovi se imenuje histamin. Histamin v telesu povzroči, da se mišice in žile v respiratornem sistemu zakrčijo, kar otežuje dihanje. Dodatno pa dihanje oteži tudi povečana produkcija sluzi v nosni sluznici in zatekanje, kar je prav tako posledica histamina.

V nadaljevanju bomo izvedeli, kako lahko ublažimo proizvodnjo histamina z uporabo CBD olja v kombinaciji s terpeni. Še prej pa si poglejmo teorijo, ki poskuša pojasniti, zakaj je naš imunskih sistem postal v modernem svetu tako zmeden in dovzeten za alergije.

Razširjenost alergij

Alergije so v sodobnem svetu vse pogostejši pojav. Stroka jih nedvoumno povezuje s spremembo življenjskega sloga in okolja, kot so zapisali pri NIJZ. Samo podatek, da ima 17 milijonov Evropejcev vsaj občasne alergijske simptome, je docela zgovoren, še bolj pa, da se iz leta v leto ta odstotek povečuje.

V statistiki Evropske akademije za alergije in klinično imunologijo najdemo podatek, da se je v zadnjih desetih letih število podvojilo. Na drugi strani pa kot zanimivost lahko primerjamo podatek, da v nekaterih ruralnih področjih manj razvitega sveta alergij sploh ne poznajo. V Indiji na primer niso našli primerka alergije na hrano, kot navaja Clare Mills z Inštituta za raziskavo hrane v Združenem kraljestvu.

Teorij za ta in druge fenomene, povezane z alergijami, je število. Med njimi si bomo pogledali, kako sprememba klimatskih razmer prispeva k povečanemu deležu alergij, na drugi strani istega kovanca pa onesnaženost okolja. Za konec pa bomo predstavili še higiensko teorijo, ki fobijo pred mikrobi postavi pod velik vprašaj.

Klimatske spremembe

Leta 2016 je Nacionalni inštitut za javno zdravje gostil konferenco, kjer so strokovnjaki poskušali prikazati, kako se sprememba okolja, s tem segrevanje ozračja in nestabilno vreme, odraža na povečevanju deleža astmatičnih obolenj in alergijskih boleznih. Pri tem je vredno izpostaviti, da s segrevanjem ozračja podaljšujemo dobo cvetenja določenih rastlin – v milih zimah lahko pride do cvetenja prašnic že v decembru, cvetenje pa se podaljšuje v pozno jesen, s čimer zaobjamemo dobršen del leta.

Z nestabilnim vremenom, s čimer vremenoslovci označujejo menjavo daljših sušnih obdobij z močnim deževjem, se ozračje pretežno neredno izpira. Koncentracija cvetnega prahu v zraku je zato večja kot ob rednem deževju. Večja koncentracija pa omogoča tudi širjenje cvetnega prahu v relativno oddaljene kraje.

Onesnaženost okolja

Poleg dejstva, da onesnaženost zraka s toplogrednimi plini prispeva h klimatskim spremembam, škodljive kemijske spojine vplivajo tudi neposredno na alergene snovi. Zunanja struktura zrn in zgradba alergenov se pod vplivom onesnaženega zraka spreminja. Alergeni se prekomerno kopičijo tudi zaradi stresnih rastnih pogojev, kot je to v primeru breze.

V zborniku Podnebje, okolje in alergije iz leta 2018 NIJZ učinek onesnaženosti okolja na zdravje opredeljuje kot kompleksen problem, ki je posledica sočasne izpostavljenosti različnim snovem. Škodljive snovi v zraku, ki jih dnevno vdihavamo, delujejo kot dražilna sredstva in povzročajo vnetna stanja v telesu, predvsem v dihalnih poteh. To pa olajša dostop alergenov do celic alergijskega imunskega odziva. V tem oziru izpostavljajo, da je predvsem problematična istočasna izpostavljanost cvetnemu prahu in onesnaževalom v zraku. Predlaga se, da je za razrešitev problema alergij potrebna in nujna sočasna obravnava reševanja problematike onesnaženosti okolja.

Življenjski slog

Uvedba boljšega standarda in boljših življenjskih pogojev po drugi svetovni vojni, je število bolezni v prvi vrsti zmanjšalo. Pri tem je ključno vlogo odigralo zmanjšanje revščine, ki posledično omogoči boljše življenjske pogoje, s tem pa dvigne raven higiene. S splošno uvedbo higiene in predvsem higiene rok se število bolezni vsaj prepolovi. Zanimiv podatek pa je, da se na drugi strani število astmatičnih obolenj in pljučnih bolnikov poveča. Zakaj, če higiena blagodejno vpliva na splošno zdravje?

Včasih nekaj očitnega, kot je umivanje rok, zaide v našo zavest kot nekaj zgodovinsko samoumevnega. Ravno nasprotno, umivanje rok v resnici ni prastara praksa. Včasih se je smatralo kot nekaj bizarnega in nepotrebnega in to celo v medicinskih krogih.

Higiena v medicini

Kirurgi so si roke pred operacijo začeli eksperimentalno umivati šele okoli leta 1870. Navadno so v jutranjih urah v izobraževalne namene z golimi rokami šarili po razpadajočih truplih, kasneje operirali na živih pacientih, nato pa v popoldanski izmeni pomagali pri rojstvu otrok. In to vse brez kapljice vode in mila vmes. Od splošnega standarda nas loči še dobro stoletje in Pasteurjeva teorija o mikrobih. Tako so na primer v ZDA prva uradna navodila za umivanje rok v zdravstvu dobili šele leta 1980.

Na tem mestu se verjetno sprašujete kaj ima to vse opraviti z alergijami in CBD oljem?

Higienska teorija

Leta 1989 je epidemiolog David Strachan predlagal hipotezo, ki za povečanje alergij kot glavnega krivca označi zvišanje higienskega standarda. Trdil je, da zmanjšanje izpostavljenosti različnim oblikam umazanije lahko privede do motenj delovanja imunskega sistema, kar je veljalo za svojevrsten paradoks. Nekaj let kasneje teorijo podprejo z znanstvenimi dokazi.

Raziskava iz leta 1992 namreč naslika problem v krhkem ravnovesju proizvodnje belih krvničk, ki uravnavajo medsebojno delovanje, specifično protiteles imenovanih “T” – Th1 in Th2. Glavna ugotovitev je, da se pri okužbah z bakterijami in virusi aktivirajo protitelesa Th1, ti pa  zmanjšujejo odziv protiteles Th2. Zakaj je to tako pomembno v povezavi z alergijami?

Th2 protitelesa so glavni krivec za proizvodnjo imunoglobulina E (IgE), vrste protitelesa, ki se v prvi vrsti odziva na alergene. Zmanjšana izpostavljenost bakterijam in virusom v zgodnjem otroštvu pomeni torej nezadostno stimulacijo Th1 in s tem preprečuje učenje imunskega sistema, da se na alergene snovi ni treba burno odzivati.

Spretno spopadanje z alergijami

Sodobna medicina še ni odkrila čudežnega zdravila, ki bi naenkrat in za večno odpravilo vse alergije. No, pravzaprav ji spodleti to pri mnogih boleznih, ne zgolj pri alergijah. Kar nam lahko pomaga zato niso snovi, ki bi jih lahko utemeljeno imenovali “zdravi-la,” pač pa blažilci simptomov.

V prvi vrsti lajšanja alergij zato ostaja izogibanje alergenim snovem. Pri tem vam lahko pomaga priročna spletna stran Pollen map of europe, kjer po obdobjih lahko preverite, kdaj se je bolje izogibati določenim področjem in ostati v varnem zavetju doma. Ker pa seveda to praktično ni izvedljivo, si poglejmo, kakšna je kurativa.

Odpravljanje simptomov alergij

Pri blaženju simptomov alergij se uporabljajo:

• Antihistaminiki: blokirajo proizvodnjo histamina, ki ga proizvajajo protitelesa v obrambi proti alergenimi snovmi.
• Kortikosteroidi – delujejo protivnetno; V obliki pršil za nos, tablet, inhalatorjev, krem.
• Antilevkotrini pri lajšanju simptomov astme; so vrsta kortikoidov idr.

Pri tem vzemimo za primer kortikosteroide. Ti preprečujejo vnetja in zatekanje, kar je pri alergijskih reakcijah na kratki rok sila dobrodošlo. Učinek dosežejo tako, da zavirajo delovanje imunskega sistema, kadar ta napada naša tkiva po pomoti. Če jih jemljemo preventivno v obliki tablet, se njihovo delovanje razširi po vsem telesu, ne zgolj na tarčna področja, kar na dolgi rok ni priporočljivo, saj ima imunski sistem svojo funkcijo. Med stranske učinke kortikosteroidov sodi vse od zastajanje vode v telesu, visokega krvnega tlaka, do motenj v počutju in vedenju, osteoporoze, motnje delovanje ščitnice idr.

Kronične alergije in sprememba tkiv

Kronična alergija ravno zaradi vztrajanja vnetnega stanja, lahko privede tudi do trajne spremembe tkiva ali motnje v funkciji določenega organa. Raziskave prizadetega tkiva z biopsijo so namreč pokazale prisotnost velikih količin mastocitov v trajno prizadetih organih. Vendar je lajšanje simptomov z npr. kortikosteroidi, ki imajo veliko stranskih učinkov, zgolj izbira trenutno manjšega zla, ne celotna odprava problema. Dejstvo, ki ga bi ga morali pretehtati pri vsaki odločitvi jemanja zdravil.

Antihistaminiki so v oziru stranskih učinkov bolj priročni, saj zavirajo proizvodnjo histamina in neposredno napadejo problem. Vendar prav tako niso brez stranskih učinkov, čeprav so ti v primerjavi s kortikosteroidi bistveno milejši.

Ali CBD lahko pomaga pri sezonskih alergijah?

Kot vemo, ima konoplja kar nekaj zaželenih učinkov na naše zdravje in posledično lahko vpliva tudi na razreševanje problema sezonskih alergij. Alergij se lahko lotimo tudi s CBD oljem. Pri tem ciljamo predvsem na CBD in terpene v konoplji, ki niso psihoaktivne snovi in jih lahko učinkovito uporabljamo v zdravilne namene.

Več takšnih praks smo v preteklosti že predstavili. Preberete si lahko kako konopljo uporabljamo pri blaženju posledic atopijskega dermatitisa, ki prav tako velja za avtoimuno bolezen oziroma vrsto alergije in natančen opis delovanja nam lastnega endokanabinoidnega sistema.

Alergije – kratek povzetek

V prvem delu smo lahko spoznali, zakaj pride do alergijske reakcije na določene alergene snovi iz ozračja. Če na hitro povzamemo – pri stiku z alergeni se naš imunski sistem odzove atipično, saj alergeni sami po sebi nam niso škodljive snovi. Odzove se s proizvajanjem protiteles E (IgE), med njimi mastocitov, ti pa v stiku z alergenom proizvajajo histamin, ki povzroči vnetno stanje sluznice. Rezultat je zatekanje, srbečica, bolečine in povečana proizvodnja sluzi.

Kako CBD lahko omili alergijske reakcije

V širšem smislu CBD s pomočjo našega notranjega kanabinoidnega sistema, imenovanega endokanabinoidni sistem (EKS), skrbi za naše notranje ravnovesje. Ta proces je poznan kot homeostaza in je regulacijsko sredstvo, ki skrbi za naše optimalno zdravje. EKS sprošča naravne kanabinoide, ki uravnavajo vrsto procesov v našem telesu – od apetita in počutja, do vnetnih stanj in bolečine. Na naše zdravje torej lahko vpliva holistično.

Študija objavljena v Časopisu za biokemijo iz leta 2005 navaja, da CBD vpliva na manjšo proizvodnjo mastocitov. S tem postane CBD olje učinkovita alternativna pomoč pri lajšanju simptomov alergij v oziru zmanjšanja proizvodnje histamina, ki je ključen pri alergijski reakciji.

Vpliv terpenov na alergije

Če se zakopljemo še globlje, CBD ni edina molekula v konoplji, ki blagodejno vpliva na zmanjšanje alergijskih reakcij. Študija Mednarodnega časopisa za imunofarmakologijo iz leta 2009 je odkrila, da terpen imenovan a-pinen izboljša alergijske simptome alergijskega rinitisa.

Terpeni so molekule v konoplji, ki ji dajejo aromo in okus. Ampak kot se je izkazalo, nam dajo lahko več kot to. Študija je pokazala, da so se pri miših, ki so jim dodajali terpen pinen, zmanjšali alergijski simptomi v splošnem, kot tudi tisti lokalni, kot je rdečica in srbečica oči ter razdraženost nosne sluznice.

Kako uporabljati CBD in terpene v pomoč pri sezonskih alergijah

Če se spopadate z alergijami in ste se odločili poskusiti s CBD oljem, je pametno omeniti nekaj napotkov za kar najbolj učinkovite rezultate.

Konoplja lahko pomaga kot preventivno sredstvo za balansiranje našega notranjega sistema pri širokem naboru alergij. Med njimi:

• Sezonske alergije na cvetni prah
• Alergijski rinitis
• Atopijski dermatitis
• Omilitev učinkov prehranske alergije
• Astmatičnih obolenjih

Pri hujših oblikah alergijskih bolezni svetujemo predhodni posvet z zdravnikom.

Kajenje konoplje se odsvetuje

V prvi vrsti odsvetujemo kajenje konoplje. Kajenje je dokazano eden glavnih krivcev za slabšanje alergijskih stanj. Priporočamo zaužitje v obliki prehranskih dopolnil – kapljic ali kapsul. Ker kanabinoid CBD in terpeni sami po sebi ne delujejo psihoaktivno, jih brez skrbi lahko uživate vsak dan.

V boj z alergijami s CBD oljem in terpeni

Za kar najboljši učinek, predlagamo kombinacijo CBD olja in terpenov, saj smo predhodno videli, da na lajšanje alergij vplivajo tudi terpeni. Priporočamo izdelek, ki vsebuje obe snovi – CBD terpeni CannabiGold.

Kdaj pričeti z jemanjem CBD olja?

Prehransko dopolnilo je priporočljivo začeti jemati pred nastopom sezonskih alergij, da pripravimo telo na stresno obdobje. Kdaj začeti je zato odvisno od sezonske alergije, ki jo imate. Ta je navadno pogojena z začetkom cvetenja določene vrste rastline. V pomoč vam je lahko spletna stran Pollen map of europe, kjer natančno lahko preučite obdobje in področje cvetenja različnih alergenih rastlin. Kljub priporočilu, pa CBD olje v kombinaciji s terpeni lahko začnete uporabljati tudi med alergijsko sezono.

Kako izbrati pravi izdelek zase?

Kar se tiče doziranja, priporočamo, da začnete z manjšo različico 10mg / dnevno in se postopoma prebijate na večjo količino. Več o doziranju in uporabi v članku CBD kapljice doziranje.

Postopno stopnjevanje dnevne količine CBD-ja je priporočljivo tudi zato, ker se pri ljudeh z alergijami pojavlja večja senzibilnost na CBD in se na ta način izognemo neželenim reakcijam. Za resnejša obolenja in bolj specifičen primer alergije ter dodatne informacije o doziranju in nasvete pri izbiri pravega izdelka, se obrnite na naš brezplačni in anonimni kontaktni center.

Viri

1. Mayoclinic o steroidih: https://www.mayoclinic.org/steroids/art-20045692
2. Portal Moja astma: http://www.moja-astma.si/zdravljenje-astme
3. National geographic – zgodovina umivanja rok: https://www.nationalgeographic.com/history/article/handwashing-once-controversial-medical-advice
4. Hopkinsmedicine o alergijah in imunskem sistemu: https://www.hopkinsmedicine.org/health/conditions-and-diseases/allergies-and-the-immune-system
5. Zbornik NIJZ – Podnebje, okolje in alergije: https://www.nijz.si/sl/publikacije/zbornik-prispevkov-strokovnega-srecanja-podnebje-okolje-in-alergije-2018
6. NIJZ – okoljske spremembe in alergije: https://www.nijz.si/sl/okoljske-spremembe-vplivajo-na-porast-alergij-in-astme-tudi-v-sloveniji
7. Wikipedia o alergijah na splošno: https://sl.wikipedia.org/wiki/Alergija
8. Klinika golnik – zbornik alergološke sekcije: https://www.klinika-golnik.si/storage/_sites/golnik/app/media/Arhiv-gradiv-zbornikov/alergoloska-sekcija-april-2011-aktualne-teme-v-alergologiji-zbornik-sestanka-128.pdf
9. Medicine news today. https://www.medicalnewstoday.com/articles/264419
10. Evropska akademija za alergije in klinično imunologijo: https://www.eaaci.net/
11. NCBI študija o mastocitih: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1138953/
    https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1567576914003622