Košarica
0.00 €

Bomo lahko kmalu gojili medicinsko konopljo?

Ljubljana – Slovenija se bo, kot kaže, vendarle uvrstila med redke države EU, ki so zakonsko uredile gojenje medicinske konoplje. Pred tem bo treba spremeniti 9. člen zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, po katerem je dovoljena le pridelava konoplje v prehrambene in industrijske namene.

Najprej, pravijo na ministrstvu za zdravje, bo treba poseči v zakonodajo, kar bo zahtevalo veliko medresorskega usklajevanja, nato pa sprejeti še pravilnik o gojenju konoplje za medicinsko rabo. Kot razlagajo, bodo morala biti ta pravila usklajena z Enotno konvencijo o mamilih iz leta 1961, po katerem morajo države, če dovolijo gojenje rastline konoplje za proizvodnjo konoplje ali smole, za to vzpostaviti enak sistem nadzora, kot ga konvencija predvideva za gojenje opijskega maka za proizvodnjo opija.

Pod vprašajem pa ni samo 9. člen zakona, ampak verjetno tudi 33., po katerem je posedovanje droge za lastno uporabo zdaj prekršek. »Na ministrstvu želimo proučiti vse koristi in tveganja tega pomembnega ukrepa, saj se zavedamo, da smo odgovorni za morebitne posledice za javno zdravje,« je dejala Mojca Gobec, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje. To je danes pripravilo strokovni posvet o medicinski konoplji za odločevalce, torej poslance, ki so ministrstvu že oktobra lani naložili pripravo zakonodaje, ki bo omogočila gojenje in predpisovanje konoplje.

Za lažje odločanje so jim predstavniki Nizozemske, Češke in Avstrije razgrnili svoje začetne težave pri spreminjanju zakonodaje in uvajanju medicinske konoplje. Prva evropska država, ki je to zakonsko omogočila, je bila namreč Nizozemska (leta 2001), sledila je Češka (2013), Italija in Hrvaška sta podobno zakonodajo sprejeli leta 2015, Nemčija jo načrtuje za prihodnje leto.

Porodne težave

Ker je konoplja še vedno razvrščena med najbolj nevarne droge, so zakoni o njenem gojenju in predpisovanju povsod strogi. Natančno določajo celotno verigo in sledljivost rastlin od pridelovalca do bolnika, da dobi standardizirano, kakovostno zdravilo.

V Avstriji, denimo, z recepti predpisujejo samo sintetizirane pripravke, ne pa tudi konoplje, na Nizozemskem imajo do posušenih cvetov pravico le bolniki, ki jim druga zdravila ne pomagajo (največkrat pri kronični bolečini, mišičnih krčih ali pri raku), zavarovalnice pa marsikomu ne priznajo plačila. Čeprav imajo v lekarnah na voljo pet vrst konoplje, jo na leto pri zdravnikih dobi komaj 2200 pacientov, veliko več pa se jih še naprej podaja v t. i. coffeshope. Tam je namreč mogoče na pol legalno in ceneje najti veliko več vrst konoplje.

Na Češkem so omogočili le zdravljenje odraslih, ne pa tudi otrok, težave pa jim povzročajo birokratski zapleti in nezainteresiranost ter nepoučenost zdravnikov, zaradi katerih je lani konopljo na recept na Češkem prejemalo le od 120 do 150 bolnikov.

Primanjkuje kliničnih raziskav, ki bi potrdile zdravilne učinke konoplje, saj zanje ni dovolj denarja, poročila o negativnih učinkih pa so nepopolna in celo nasprotujoča. Z gotovostjo je mogoče potrditi le povezavo med uživanjem konoplje in prometnimi nesrečami, drugo ni bilo dokazano. Neposredne smrti zaradi predoziranja do zdaj še ni bilo, v redkih primerih je mogoč zastoj srca zaradi pospešenega srčnega utripa, nekatere raziskave pa kažejo tudi na škodljive vplive konoplje pri razvoju raka na modih.

O tem, kako urediti gojenje in distribucijo medicinske konoplje, bo še veliko razprav, so zagotovili predstavniki ministrstva, iz vrst civilne družbe pa so jih pozvali, naj se pri pripravi zakona ozrejo predvsem na potrebe bolnikov in upoštevajo slovenske pridelovalce te vsestransko koristne rastline.

Vir: Delo.si

Komentarji
Novice
Nazaj
Konoplja lajša tudi duševne težave
Naprej
Bolniki že lahko izkoristijo možnost zdravljenja z medicinsko konopljo