Zelo redko se na srečanjih na temo konoplje zgodi, da je glavna »faca« v druščini politik. A ko je na oder Mednarodne konopljine poslovne konference v Berlinu stopil Dana Rohrabacher, je bilo jasno, da bo tokrat druga pesem. Čakal ga je kraljevski sprejem in bučen aplavz, ko je občinstvo nagovoril s trumpovsko rdečo kapo, a nekoliko drugačno različico njegovega slogana »Make Cannabis Great Again«, ter besedami: »V zadnjem stoletju smo velikokrat skrenili s poti, še posebej pri poseganju v to, kar lahko človek zaužije in počne z lastnim telesom. Očetje ameriškega naroda se niso borili za to, še pred 100 leti bi bilo nepredstavljivo, da oblast posega v te svoboščine. Prohibicija konoplje je ena najslabših stvari, greh proti človeštvu, saj smo zanemarili, kar nam je bog dal za lajšanje človeškega trpljenja.«
Kazalo vsebine
Republikanec, ki se zavzema za konopljo
Republikanec, ki je nekoč služil v administraciji Ronalda Reagan, znanega nasprotnika konoplje in vseh prepovedanih substanc, in poskrbel, da je ta dobil v roke znameniti berlinski govor »Gospod Gorbačov porušite ta zid!«, je v ZDA presenetljivo poskrbel za sprejetje pomembnega amandmaja. Ta ščiti zvezne države, ki so legalizirale medicinsko konopljo, saj federalni oblasti preprečuje porabo javnih sredstev za kazenski pregon. Uspelo mu je tudi, da je enega izmed najbolj tradicionalno republikanskih volilnih okrožij v Kaliforniji prepričal v glasovanje za legalizacijo medicinske in rekreativne rabe konoplje. Pri tem pa je sodeloval tudi s kolegi iz demokratične stranke, na primer z Earlom Blumenauerjem iz Oregona, s katerim sta letos v ameriškem kongresu ustanovila posvetovalno telo za konopljo.
»Če bi mi kdo rekel, da bom najbolj napreden republikanec za konopljo, bi mu odgovoril, da je nor,« se je nasmehnil. Zaradi tega se je že nekajkrat znašel tudi na udaru v lastni stranki, ki ga ima za »posebneža« in »upornika«, a zanjo ima jasen odgovor: »Američane združuje svoboda. Če se borimo za vrednote očetov naroda, za svobodo ameriškega ljudstva, potem se moramo boriti tudi za končanje prohibicije konoplje.« Ker so republikanci za omejeno oblast federalne vlade, jim je lahko tudi zabičal, da naj ne bodo dvolični in preprečijo njeno vpletanje v zvezne države, ki so se odločile za legalizacijo. S svojimi argumenti je prepričal dovolj strankarskih kolegov, da so sprejeli omenjeni amandma, ki je prej na glasovanju kar šestkrat padel. Kongresniki so amandma lani in predlani znova potrdili in podaljšali, ravnokar pa poteka akcija, da bi obveljal tudi do konca 2017.
Prohibicija alkohola jih očitno ni izučila
Rohrabacher pravi, da bi se Američani morali učiti iz lekcije, ki so jo dobili s prohibicijo alkohola, prepovedanega leta 1920. Ta se je izkazala za pravo katastrofo, saj je prinesla rojstvo mafije, zaradi slabega alkohola pa je umrlo na tisoče ljudi. »Takrat smo očitno še bili sposobni uvideti svojo zmoto, saj smo jo v tridesetih ukinili. A skoraj hkrati smo prepovedali konopljo. S tem je nastala ogromna škoda za ZDA in svet. Zgodba se ponavlja, prodaja jo namreč organiziran kriminal, kakovost pa je velikokrat slaba.«
A po letu 2014 in sprejetju amandmaja Rohrabacher-Farr vidi v svoji državi izjemen napredek na področju konoplje, čeprav zakona o legalizaciji na federalni ravni še niso uspeli spraviti skozi kongres. »Smo sredi zelene revolucije, ker ljudje po vsej državi zahtevajo svojo pravico in svobodo do upravljanja z lastnim telesom.« Za konopljo se zavzemajo tudi upokojenci in številni vojni veterani, dodaja kongresnik. Tudi kongres želi slediti in po besedah sogovornika pripravlja vrsto zakonskih rešitev za medicinsko konopljo, med drugim tudi, da bi vojnim veteranom konopljo krila zdravstvena zavarovalnica. »Letos smo izgubili za 2,3 glasove, a mislim, da nam bo v roku dveh let to uspelo spremeniti.«
Trošimo milijarde za nesmisel
»Zakaj trošimo milijarde, da se ukvarjamo s tem, kar delajo odrasli ljudje v svojem prostem času in zasebnem življenju, pri tem pa nikomur drugemu ne škodijo. Takšen pristop je ogromno ljudi odtujil od skupnosti in države, predvsem Afroameričane in mehiške priseljence. Federalna oblast ustvarja policijsko državo, v kateri tanki vozijo po naših ulicah in ljudje pristanejo v zaporu zaradi rastline, ki raste iz zemlje. To je nekaj najbolj neameriškega. V hladni vojni je bil svet črno-bel, zdaj pa imamo vsi pravico in dolžnost, da soodločamo v kakšni družbi bomo živeli,« je prepričan Rohrabacher.
Pravi, da je pred izvolitvijo za predsednika uro in pol govoril tudi s Trumpom v njegovi stolpnici in dobil potrdilo, da je za medicinsko konopljo in da naj ne bi posegal v zvezne države, kjer je legalizirana. »Ne vem, če se bo tega držal, saj je obljubil tudi nevmešavanje v Siriji, pa poglejte, kje smo zdaj. A menim, da se ta administracija ne bo vpletala v trg s konopljo. Ta je šele v povojih, pa je že zdaj vreden več milijard dolarjev.«
Legalizacija neuspešna zaradi farmacevtskega dobičkarstva
Predvsem ga veseli, da se je v ZDA znova začelo tudi znanstveno raziskovanje konoplje. »Tudi sam sem jo preizkusil, ko sem imel bolečine v rami. Mlajši kolega mi je rekel, poskušaj to, in bolečina je čudežno izginila. To je le še utrdilo moje prepričanje, da je konopljo potrebno legalizirati in temeljito raziskati.« Za konec pa zaprisežen republikanec, sicer pa surfer po duši, ki pod obleko skriva surferske hlače, opozarja tudi na moč farmacevtske industrije. »Za nekatere je konoplja prepoceni glede na to, koliko zaslužijo zdaj s tabletami. Želijo si le čim večje dobičke in čim večji monopol. Zato ni čudno, da nasprotujejo legalizaciji.«
