Odločilen nastop na Odboru za zdravstvo, ki je prejšnji petek soglasno naložil ministrstvu za zdravje, da spremeni razvrstitev konoplje in jo legalizira za medicinske namene, je bil govor Rastka Križančiča z Inštituta za notranje ravnovesje. Jasno in pogumno je poudaril, da ga je kanabis smola podzravila in da od leta 2007 zaradi terapije s konopljo čuti le še posledice bolezni – kroničnega vnetja debelega črevesa, ki ga je prej težilo več let. »Vse sem preizkusil, kajenje, uparjanje, svečke, a najbolj mi je pomagala smola. Ta ne le blaži, ampak zdravi,« je pojasnil poslancem in drugim udeležencem nujne seje. Preizkusil je tudi sintetične kanabinoide in opozoril: »Sintetika veliko manj pomaga kot smola.«
O zdravilnih učinkih konoplje mu je oči odprl avstrijski zdravnik dr. Kurt Blaas, a zaradi nelegalnosti konoplje in konopljine smole s tem njegove težave niso bilo končane. Pojasnil je, da je bil kot bolnik deležen diskriminacije, tako kot veliko njegovih sotrpinov. Ker si je želel pomagati sam s samooskrbo, sta ga doleteli obtožnici, da sodeluje v kriminalni združbi ter za preprodajo in promet s prepovedanimi drogami.
»Sistem, kot je zdaj zastavljen, povzroča veliko škode. Mene so preganjali in čeprav je tožilka od obtožnic odstopila, je škoda že bila storjena.« Kot bolnik je bil zaradi kazenskega pregona podvržen tudi dodatnemu stresu.
»Potreboval sem 15 let, da sem ugotovil pravilno terapevtsko dozo, ker zdravniki ne vedo, kaj svetovati. Rad bi, da bi mi zdravnik povedal, kako in koliko konoplje uporabljati za zdravljenje,« je dodal Križančič. Meni, da bi morali biti medicinska konoplja in kanabis smola dosegljivi na recept in ne plačljivi. Trenutno je po izračunih Inštituta za notranje ravnovesje cena farmacevtskih preparatov v povprečju kar 6,8 krat dražja kot kanabis smola na že tako dragem črnem trgu. »Govor o zapletenih postopkih gre v smer monopolizacije.
Obstaja tisoč vrst konoplje za tisoč različnih stanj, zato je ne moreš standardizirati,« se je odzval tudi na pozive, da je konopljo potrebno v medicino uvesti izključno kot standardizirano zdravilo. Križančič je poslance za konec pozval, da zberejo pogum in čim hitreje rešijo nevzdržno stanje za številne paciente (mimogrede, Milan Krek je postregel s podatkom Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da se že več kot 50 odstotkov bolnikov z rakom zdravi s konopljo).
Za nastop si je Križančič prislužil številne zahvale sodelujočih na seji, tako poslanci kot predstavniki stroke so se mu zahvalili, da je z njimi delil svojo izkušnjo, na podlagi katere so svojo odločitev o legalizaciji medicinske konoplje še lažje sprejeli.
