Shopping cart
0.00 €

Z legalizacijo konoplje do novih delovnih mest

Tematika prepovedanih drog, predvsem pa vprašanje prohibicije kot ustreznega načina regulative področja, je v zadnjih letih ponovno našla svoje mesto v javnem diskurzu. Prepovedane droge so bile v naši družbi precej časa (deloma še vedno so) tabu tema, v zadnjem času pa je, poleg civilne družbe in strokovne javnosti, tudi politika začela prepoznavati področje drog kot relevanten policy problem.

Vir: http://torekobpetih.si/komentar/z-legalizacijo-konoplje-do-novih-delovnih-mest/

Določene države so s spremembami zakonodaje, ki so šle v bolj liberalno smer, v praksi začele udejanjati različne alternativne pristope k urejanju področja prepovedanih drog. Policy problem postaja vedno bolj globalen, glavno vprašanje pa postaja: Ali je prohibicija (sploh še) smiselna?

Se vračamo v 20. in 30. leta prejšnjega stoletja?

V 20. stoletju so nacionalne države, še posebej pa Združene države Amerike, z grobim razmejevanjem med legalnimi in nelegalnimi, ustvarile razmejitveno linijo v družbenem dojemanju področja drog, ki negativno vpliva na verodostojne pristope preventive in dojemanja (ne)varnosti uživanja posameznih snovi. Prohibicija se je uveljavila kot prevladujoča ureditev. Podobno kot pri prohibiciji alkohola v ZDA v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja, se tudi na področju drog kažejo podobni učinki. Prohibicija je povzročila razvoj črnega trga, razmah organiziranega kriminala in izpad davčnih prilivov za državo, konsumpcija pa je ostala razmeroma nespremenjena. Poleg prej naštetih ima prohibicija tudi negativne družbene učinke.

Uporabnike namreč tretira kot kriminalce, zaradi česar so kazensko preganjani in stigmatizirani, sčasoma pa posledično postanejo odtujeni od družbe. Družbena alienizacija je eden od krivcev, zaradi katerega uporabniki mehkih drog, kot je konoplja, začnejo po principu “in for a penny, in for a pound” posegati po trših in nevarnejših. Kot da to ni dovolj, so uporabniki zaradi prodaje na cesti prikrajšani za preverljivost robe, ki jo kupujejo. Zaradi prodajanja izključno na črnem trgu je namreč nemogoče vršiti ustrezen nadzor nad kakovostjo ponudbe, zato uporabniki tvegajo uporabo neznanih ali zamolčanih substanc.

Slovenci smo pridni uživalci marihuane

Kot člana Komisije Vlade RS za droge me vedno znova preseneti, s kolikšno mero ignorance se naši odločevalci lotevajo vprašanja drog. Ker so politiki in birokrati tisti, od katerih je odvisna naša politika do prepovedanih drog in ker se pri njih bolj ali manj začne in konča pri denarju, je smiselno omeniti tudi negativne ekonomske učinke prohibicije. V prvi vrsti je kratko pri prohibiciji prepovedanih drog potegnila država, saj ima na eni strani izpad davčnih prilivov (na račun prodaje in prometa z drogami), na drugi strani pa določene namenijo pregrešno velike vsote denarja v propagandne namene proti uživanju drog.

Kaj bi lahko državi prinesla zakonska liberalizacija na področju prepovedanih drog? V prvi vrsti zagotovo legalizacijo prometa z drogami in temu primerno obdavčenje. Nov vir financiranja bi bil za vsako državo z zdravo, kmečko pametjo v teh časih več kot dobrodošel. V manj razvitih predelih bi se z razvojem pridelovanja in kmetijstva ustvarila nova delovna mesta, kar pomeni manj izdatkov za socialne transferje, več vplačnikov v pokojninsko in zdravstveno blagajno ter seveda vsesplošna gospodarska rast in dvig BDP. Slovenci smo relativno pridni uživalci marihuane, kar pomeni, da obstaja močno povpraševanje, pa še lokalna samooskrba je v današnjem času prava modna muha.

Marihuana je droga, do katere ima naša družba precej razdvojeno mnenje. Nekateri jo vidijo kot čudežno substanco, ki pripomore pri zdravljenju pacientov z rakom, zdravi glavobole, depresijo, pomanjkanje apetita in še marsikaj, drugi jo asocirajo s potheadi, ki ob izogibanju obveznostim ter težavam vsakodnevne realnosti z nasmeškom na obrazu visijo pred televizijo in glodajo nepojmljive količine slanega čipsa. Še vedno pa obstajajo tisti, ki marihuano enačijo s trdimi drogami, kot je heroin. V vsakem primeru je konoplja kot rastlina človeštvu znana že izjemno dolgo. Prva dokumentirana uporaba sega nazaj tri tisoč let pred našim štetjem, zgodila pa naj bi se v bližini današnje Romunije. Izvira iz centralne in južne Azije, od koder se je razširila po vsem svetu, mnoge kulture pa so jo tudi častile.

V prvi skupini prepovedanih drog, skupaj s kokainom in heroinom

Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami je tisti, ki opredeljuje pogoje za proizvodnjo, promet in posest prepovedanih drog pri nas. V 3. členu jih razdeli na rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini, zelo nevarne zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini in na srednje nevarne zaradi posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini.

Takratni pisci zakona so bili prepričani, da konoplja, ki vsebuje več kot 0.2 odstotka THC, spada v prvo skupino prepovedanih drog, skupaj s kokainom in heroinom. Za posest manjših količin marihuane, ki je definirana za enkratno lastno uporabo (nekje do grama in pol), je predpisana denarna kazen od 42 do 208 evrov. Od države moramo zahtevati nujno potrebne zakonodajne spremembe na področju prepovedanih drog, ki bodo omogočile legalno posedovanje mehkih drog za lastno uporabo, legalno gojenje konoplje za lastno uporabo in s tem zmanjšanje črnega trga, vzpostavile javne programe zmanjševanja škodljivih učinkov uporabe drog, omogočile uporabo konoplje v medicinske in zdravstvene namene, posledično se bo odpravila tudi stigmatizacija uporabnikov mehkih drog.

Globalni trendi govorijo v prid liberalizaciji področja drog, Slovenci pa znamo ponovno zaostati za ostalim svetom. Naj zakone krojijo argumentirana dejstva v korist celotne družbe. Klemen Balanč, politolog, aktivist in družbeni kritik

Vir: MarihuanaMarš.si

Komentiraj

Novice
Nazaj
Ljudje o konoplji in represiji
Naprej
Prohibicija slepi!