Stopil sem pred fin hotel s petimi zvezdicami in se oziral naokrog. “Misliš, da si lahko prižgem enega,” sem vprašal Lutza. Medtem so mi že trije drugi udeleženci konference dali odgovor, saj so brez pomisleka izvlekli zvitek in ga z užitkom podkurili. »Stari, v Berlinu si. To ni Nemčija, to je nemški Amsterdam.« Kakšna ironija. Medtem ko uporabniki po Nemčiji avtomatično izgubljajo vozniške – da, tudi če jih ne dobijo za volanom – ostajajo brez službe, nekateri pa celo svobode, je nemška prestolnica oaza, kjer nihče niti trzne ne, če zavoha konopljo, ki jo je mestni svet konec lanskega leta tudi dekriminaliziral. Nekaj minut po tem je Lutza klical prijatelj, da so mu presneti policisti ponovno vzeli vozniško. »Pravi, da je ne bo več delal, saj je v zadnjih nekaj letih že drugič ostal brez nje.«
Kazalo vsebine
Mednarodna poslovna konferenca v Berlinu
A nemški poznavalci, ki so se vsaj v nemškem Amsterdamu – nekateri pravijo, da je trenutno celo bolj odprt za konopljo kot originalni – nekoliko sprostili, lahko skupaj z nami, ostalimi Evropejci v bližnjo prihodnost gledajo z več upanja, da bodo lahko kmalu v miru uživali svojo priljubljeno rastlino. To upanje je zbudila tudi prva evropska izvedba Mednarodne konopljine poslovne konference ICBC (International Cannabis Bussines Conference), ki je aprila v nemški prestolnici gostila vse sfere konopljinega biznisa: zdravnike, gojitelje, distributerje, tehnologe, inovatorje, novinarje, aktiviste, politike …
»Ste del zgodovine, prve evropske konference. Dogaja se fundamentalna sprememba odnosa do konoplje in to tako hitro, kot si nihče izmed nas ni niti predstavljal. A zavedati se je potrebno, da se mora boj nadaljevati. Človekove pravice morajo biti na prvem mestu, pred poslom in dobički. Med borbo za človeka in za poslovno pobudo mora biti simbioza, saj brez smiselne in delujoče zakonodaje ni biznisa,« je konferenco odprl njen ustanovitelj in direktor Alex Rogers.
Glavno vprašanje konference
Glavno vprašanje konference je bilo, kdaj bo Nemčija, oziroma vsa Evropa primerno poskrbela za vse paciente, ki potrebujejo konopljo, in seveda, na kakšen način in kdaj se bo odprl evropski trg za konopljin posel. V ZDA dosegajo že več kot 6 milijard dolarjev letno.
Zanimivo, z vseh strani – ameriške, nemške, kanadske, italijanske, hrvaške id. – se je ponujal nenavadno enoten odgovor. »V nekaj letih bo urejena medicinska konoplja, v največ 10. letih bo konoplja legalizirana po vsej Evropi,« je zvenela bolj optimistična različica. Je to ameriški optimizem? Poslovno pretiravanje? Spodbuda ponekod že utrujenemu gibanju za legalizacijo? Verjetno tudi kanček vsega naštetega, a na tem gotovo je nekaj.
Tudi v Evropi hodimo po poti Američanov
Podobno, kot se zdaj dogaja v Nemčiji, pa tudi Sloveniji, so začele ameriške zvezne države, kjer je zdaj konoplja legalizirana tudi za rekreativno rabo. Kalifornija, ki je medicinsko konopljo legalizirala prva, je za preskok sicer potrebovala 20 let (od 1996 do 2016), a se je toliko hitreje vse skupaj odvilo na primer v Koloradu, Washingtonu in Oregonu. »Nismo si predstavljali, da bomo čez dve leti tam, kjer smo zdaj,« je priznal tudi Rogers, ki je veliko časa preživel tudi v Sloveniji in Nemčiji.
Izkušnje Alexa Rogersa z evropsko zakonodajo
Tudi sam je pred leti občutil trdo nemško roko zakona. »Ko sem prišel v Slovenijo, sem spoznal prijetno slovensko dekle, ki je zdaj moja žena, in se začel preživljati kot pevec. A preteklost me je ujela in moral sem v nemški zapor zaradi preteklih prestopkov. Ko so me izpustili, sem se zamislil in si rekel, da moram svoje življenje spraviti v red.« Leto in pol kasneje je z odliko diplomiral iz političnih ved, nato pa v Oregonu odprl kliniko za medicinsko konopljo, ki jo zdaj letno obišče okrog 5000 pacientov.
Ponovno se je aktivno vključil v gibanje in sodeloval pri kampanji za legalizacijo konoplje v Oregonu, ki je referendum uspešno izvedel hkrati s Koloradom leta 2014. Od takrat se je ogromno spremenilo, zelena revolucija je čez lužo že zdavnaj v teku in kot kaže, jo bo nemogoče ustaviti.
Ameriški trg s konopljo v miljardnih zneskih
Ameriški trg s konopljo naj bi se do leta 2020 povzpel čez 20 milijard. Po novembrskih predsedniških volitvah, s katerimi je vzporedno potekalo tudi 8 referendumov za takšno ali drugačno obliko legalizacije konoplje, zdaj že 44 ameriških zveznih držav na različne načine vpeljuje in ureja medicinsko konopljo, 8 pa jih je doslej legaliziralo tudi njeno rekreativno rabo. Medtem je sosednja Kanada prejšnji mesec storila še korak dlje in po vsej državi legalizirala rekreativno rabo.
»Z novembrskimi volitvami smo dokončno dosegli točko preloma. To ni dobro le za ZDA, ampak je sunek, ki so ga čutili po vsem svetu,« pravi Rogers, ki želi spodbuditi tudi evropske soborce za legalizacijo. Za primer daje domači Oregon, kjer je prav trg s konopljo veliko prispeval h gospodarskemu okrevanju po krizi. »Dogaja se pravi razcvet, zlati časi. Gospodarstvo je polno denarja, ljudje zapravljajo. Industrija s konopljo je ogromna in ne gre je podcenjevati. Ne ustvarja le lastnega trga, ampak posredno spodbuja tudi druge.«
Bo Rogers lahko svojo strategijo vpeljal v nemški sistem?
Največjo priložnost zdaj vidi v Nemčiji, ki lahko v naslednjih letih pričakuje do milijon pacientov za zdravljenje s konopljo. »Zakon naj bi bil zelo napreden: vse lekarne bodo lahko prodajale medicinsko konopljo, pacienti jo bodo lahko dobili v katerikoli izmed njih, dovoljenja za uporabo pa ne bo težko dobiti. S tem se odpira ogromen trg, ki bo kmalu eksplodiral. Tudi slovensko konopljo bi lahko izvažali, saj je zelo kakovostna, in s tem ogromno prihranili. Primorska je na primer odlična pokrajina za gojenje. Če bi bili dovolj pametni, bi lahko postali vodilna sila na tem področju,« je dodal. Čeprav tudi nemški sistem že pred uvedbo kaže pomanjkljivosti in se tudi v Sloveniji premikamo po polžje, pa sogovornik miri, da je tudi pri nas zelena revolucija že pred vrati in je ni več mogoče ustaviti.
