Košarica
0.00 €

CBD in možgani: kakšen je njegov vpliv in katere pozitivne učinke ima?

Cannabidiol je ena izmed mnogih kanabinoidnih molekul prisotnih v konoplji, po številčnosti jo prehiteva le THC. Ti kanabinoidi rastlinskega izvora, oziroma fitokanabinoidi (phyto = rastlina po grško), so znani po svoji zmožnosti vplivanja na kanabinoidne receptorje, ki so del našega endokanabinoidnega sistema. Medtem ko je THC glavna psihoaktivna sestavina konoplje in ima nekatere zdravilne lastnosti, CBD izstopa zaradi dveh prednosti: ni psihoaktivna snov, obenem pa ima veliko potenciala za zdravstveno uporabo pri mnogih različnih težavah. Zaradi teh lastnosti je še posebej priljubljen kot terapevtsko sredstvo.

Ocenjevanje dokazov

Pri CBD-ju je izjemna predvsem količina in vsestranskost njegovih terapevtskih zmožnosti za uporabo. Pomembno se je zavedati, da je lahko vsaka uporaba podprta z različnimi leveli dokazov. Ti se gibljejo vse od ocenjevanja njegove učinkovitosti s kliničnimi preiskavami, raziskovanja njegovih vedenjskih in psiholoških efektov s poskusi na živalih, pa do preučevanja njegovih farmakoloških interakcij in mehanizma delovanja preko laboratorijskih poskusov. Vsak tip preučevanja pa ima svoje pluse in minuse. Klinične preiskave nam omogočijo, da ustvarimo sklepe glede varnosti in učinkovitosti potencialnih terapevtskih sredstev pri človeku, medtem ko nam poskusi na živalih in laboratorijski poskusi dovoljujejo, da raziščemo njihove biološke vplive še bolj natančno. Ker pa zadnja dva načina ne potekata v človeku, včasih rezultati ne vodijo do klinične uporabe, ki bi si jo želeli- večina drog, ki se začnejo v človeških kliničnih poskusih, ni nikoli odobrenih. Kljub temu nam živalski poskusi ponujajo močno podlago biološkega znanja in so področje, na katerem dobivamo začetna odkritja pri raziskovanju.

Zakaj ima CBD toliko terapevtskega potenciala?

CBD je znan po tem, da daje upanje oblikam otroške epilepsije, ki se upirajo drugačnim vrstam zdravljenja. Trenutno potekajo številne klinične preiskave, ki testirajo učinkovitost CBD-ja pri zdravljenju epileptičnih pacientov. Imamo pa tudi dokaze, predvsem preko živalskih poskusov in laboratorijskih eksperimentov, da bi CBD lahko imel nevrozaščitne, protivnetne in analgetične lastnosti in potencialno terapevtsko vrednost v zdravljenju motivacijskih motenj kot so depresija, aksioznost in odvisnosti. Kaj je biološka osnova za ta širok spekter potencialnih zdravstvenih uporab? Ključni del odgovora leži v promiskuitetni farmakologiji CBD-ja – njegovi sposobnosti vpliva na veliko različnih receptorskih sistemov v možganih in telesu, pri čemer vključujemo ne le kanabinoidne receptorje, temveč tudi mnoge druge.

Receptorski sistemi v možganih

Možgani vključujejo veliko število visoko specializiranih celic, ki jim rečemo nevroni. Vsak nevron je povezan z veliko drugimi nevroni preko struktur, ki se imenujejo sinapse. To so kraji, kjer en nevron komunicira z drugim tako, da izpušča kemične prenašalce, ki jih poznamo pod imenom nevrotransmiterji.

Nevronova občutljivost na določen nevrotransmiter je odvisna od tega, ali vsebuje receptor, ki se »ujema« s tem prenašalcem, tako kot se električni priključek ujema z vtičnico. Če določeni nevron vsebuje receptorje, ki se ujemajo z določenim nevrotransmiterjem, se lahko odzove direktno temu prenašalcu. V nasprotnem primeru se ponavadi ne more. Vsi nevroni vsebujejo več nevrotransmiterskih receptorjev, kar jih omogoča, da se odzivajo zgolj določenim nevrotransmiterjem, drugim pa ne.

Možganski receptorji niso občutljivi samo na nevrotransmiterje, ki nastanejo naravno v možganih, kot na primer dopamin in serotonin, ampak tudi na kemične prenašalce ki so oblikovani zunaj telesa, kot na primer rastlinski kanabinoidi kot je THC ali CBD. Ko torej konsumiraš tabletko ali vdihneš hlape, dovoljuješ spojinam ki jih originalno ustvari rastlina, da vstopijo v tvoje telo, potujejo po tvojih žilah in vstopijo v možgane. Ko prispejo, te spojine rastlinskega izvora lahko vplivajo na aktivnost možganov, tako da komunicirajo z receptorji na nevronih. A ne komunicirajo z vsemi nevroni, temveč zgolj tistimi, ki imajo primerne receptorje.

CBD vpliva na veliko različnih receptorskih sistemov

Čeprav je kanabinoid, CBD ne komunicira direktno s klasičnima dvema kanabinoidnima receptorjema (CB1 in CB2). Namesto tega vpiva na signaliziranje preko CB1 in CB2 receptorje posredno. To delno razloži zakaj je, v nasprotju s THC, CBD ne-psihoaktiven. Poleg njegovega vpliva na CB1 in CB2 receptorje lahko CBD poviša raven naravnih kanabinoidov v telesu (poznanih pod imenom endokanabinoidi) s tem, da preprečuje encimom, da bi jih razkrajali. Še bolj zanimivo: CBD vpliva tudi na veliko ne-kanabinoidnih receptorskih sistemov v možganih, komunicira z receptorji ki so občutljivi na raznolike droge in z nevrotransmiterji.

Ti vključujejo opioidne receptorje, ki so znani po tem da igrajo vlogo pri reguliranju bolečine. Opioidni receptorji so ključne tarče farmacevtskih protibolečinskih tablet in drog kot so morfij, heroin in fentanil. CBD lahko tudi komunicira z receptorji dopamini, ki igrajo ključno vlogo v reguliranju veliko delov obnašanja in razmišljanja, tudi motivacije in pogojenega obnašanja.

To predstavlja zanimivo možnost, da bi lahko CBD-jeva sposobnost vplivanja na opioidne ali dopaminske receptorje lahko nakazovala njegovo sposobnost zaviranja hrepenenja po drogah in odtegnitvenih simptomov pri odvajanju in da bi CBD lahko bil zelo pomemben pri zdravljenju odvisnosti. Tega še ne moremo trditi zagotovo, saj je še vedno potrebno veliko raziskovanja na področju CBD-jeve povezave z oploidnimi in dopaminskimi receptorskimi sistemi. CBD-jev terapevtski potencial pri odvisnostih se širi tudi v  serotoninski sistem. Poskusi z živalmi so pokazali da CBD direktno aktivira različne serotoninske receptorje v možganih. Ta povezava bi naj lahko imela sposobnost zmanjšanja odvisnosti od drog. CBD-jev vpliv na serotoninski sistem bi lahko bil tudi razlog za njegove učinke proti anksioznosti, ki so bili že pokazani v človeških in živalskih preiskavah.

CBD in serotoninski sistem: navdušujoče možnosti

CBD-jeva zmožnost ciljanja specifičnega serotoninskega receptorja, serotoninskega 1A receptorja, je povezana z neverjetno širino terapevtskih možnosti. Profesor Roger Pertwee, farmakologist iz Univerze Aberdeen, se je pogovarjal z nami o tem pogledu na CBD biologijo: »Njegova očitna sposobnost izboljšanja aktivacije receptorjev serotonina 1A  podpira možnost, da bi lahko bil uporabljen za ublaženje motenj, ki vključujejo: oploidna odvisnost, nevropatska bolečina, depresija in aksiozne motnje, slabost in bruhanje (npr. od kemoterapije), in negativne simptome shizofrenije,« pravi. »Eno veliko neodgovorjeno vprašanje je, kaj je pravzaprav človeška klinična relevantnost in pomembnost teh potencialnih terapevtskih uporab CBD-ja, ki so najdene zgolj preko preiskovanja podatkov ne-človeškega predkliničnega raziskovanja.« Glede na to da te so te možnosti najdene predvsem iz preučevanje živali, bo potrebno še veliko raziskovanja preden lahko resno pomislimo o uporabi na človeku.

CBD: psihiatrična uporabnost iz kompleksne farmakologije?

Razumeti CBD-jeve nevrološke efekte je težko, ker komunicira s toliko različnimi receptorji. A ravno ta kompleksnost bi lahko bila razlog, da CBD res postane terapevstko sredstvo. Motivacijske motnje kot je odvisnost in anksioznost so že same po sebi zelo kompleksne, nastanejo namreč iz razlogov, ki jih še ne razumemo popolnoma, uničujejo pa veliko receptorskkih sistemov in nevralnih omrežij v možganih. CBD-jevi kompleksni efekti, ki vplivajo na več tarč naenkrat, so zato lahko ključni pri njegovem potencialu za zdravljenje takšnih motenj. V naslednjih nekaj letih bodo znanstveniki podrobneje preiskovali to kompleksnost in se trudili odkriti celotno sliko CBD-jevega potenciala.

Prevedla: Lucija Peternel

Komentarji
Novice
Nazaj
Konferenca o kanabinoidih v prehrani in zdravstvu
Naprej
Nov prodajalec na Konoplja.net: Herbeks