Košarica
0.00 €

Konopljina konferenca: Rušenje stereotipov

Konopljin cvet ali marihuana je v širši javnosti po več desetletjih propagandne vojne proti njej, ki jo je leta 1937 začel vodja ameriške agencije za droge Harry Anslinger, obtežena z negativnimi asociacijami in pretirano grozečimi zgodbami o njenih učinkih. Svoje s(m)o dodali tudi sami mediji, ki konopljo skoraj izključno prikazujemo s podobami značilnega lista ali »tipičnega« uporabnika z »dreadlocksi«, v barvah jamajške zastave in vodno pipo v roki. Kar pri ljudeh hitro zbudi prav stereotipno predstavo o »zadetkih«, ki naj bi večinoma posegali po konoplji, česar si dostojni državljani seveda ne želijo. Čeprav dvignjen glas civilne družbe po vsem svetu ta tabu vztrajno spodjeda na področju industrijske in medicinske rabe te mnogostransko uporabne rastline, pa predvsem zadetost in njen pozitivni potencial za človekove kognitivne sposobnosti ostajata tabu tema. Tako so zelo zanimivo debato o Konoplji in medijih na Mednarodni poslovni konopljini konferenci v Berlinu (ICBC) zastavili trije predstavniki prav teh: vodja agencije Stock Pot Images in organizacije Asian Americans for Cannabis Education Ophelia Chong, digitalni strateg Vice Media Germany Boris Moshkovits in fotograf ter filozof Sebastian Marincolo.

»Rušenje stereotipov« je ključno pri njihovem početju, je vehementno pojasnila Chongova in pojasnila, da se omenjenim podobam pri agenciji izogiba v dolgem krogu. »Stock Pot sem začela, da spremenim napačna prepričanja ljudi o konoplji. Monumentalne fotografije te lahko spremenijo, spremenijo tvoje misli, tudi prepričanja. In če želiš ljudi prepričati o legalizaciji, moraš upoštevati, da nagovarjaš vse možne skupine ljudi: dedke, babice, mame, strice. Njih ne bodo pritegnile ‘zadetkarske’ fotografije, ampak jih bodo odvrnile. In ko se nečesa bojiš, daš to v škatlo, zapakiraš v stereotip. Pa naj so to konoplja, druge rase, imigranti, spolne preference,« je nadaljevala Chongova. In hitro pristavila, da je njeno pravilo tudi, da ne objektivizira ženska, s čimer se je obregnila ob najstarejšo marketinško finto, pri kateri je kakopak potrebno vsak produkt pospremit z bujno mičnim dekletom. Pravi, da se podoba konoplje v ZDA spreminja tudi zato, ker si ljudje upajo svojo konopljo fotografirati in fotografije objavljati ter jih pošiljati na njeno agencijo. »Pojavilo se je ogromno fotografov vseh možnih generacij in profilov: babica, ki se zdravi, nekdanji šerif, sodnik, zdravnik, žena igralca ameriškega nogometa, bolnik z multiplosklerozo … In ko nekdo vidi, kako konoplja pomiri neznosne krče in trepetavico, je to izjemno močno sporočilo. Spodbuja empatijo in mu daje misliti, kar bo marsikoga tudi prepričalo, da je konoplja lahko tudi zelo pozitivna.«

Eden od njenih fotografov je Sebastian Marincolo, ki je v svoji knjigi High. Das positive Potential von Marihuana (Zadetost. Pozitivni potencial marihuane) objavil serijo dihjemajočih makrofotografij različnih delov in sort konoplje. »Veliko fotografov se je odprlo, se opogumilo. Prej so fotografije hranili na disku in niso vedeli kam z njimi,« je začel. »Konopljin cvet je mogoče fotografirati kot cvet rože. Samo fokusirati se je potrebno na druge atribute in lepote istega objekta.« Pokazal nam je, kako je ujel trihome, semena in kalčke. Poleg tega, da fotografira konopljo, pa rad z njo tudi eksperimentira in preizkuša njene učinke na človekovo zavest in njegove kognitivne sposobnosti. »Konoplja je ogromno vplivala na moje ustvarjalno delo, na fotografije, ki jih delam in prispevke, ki jih pišem. Odprla mi je večino vpogledov, ko sem pisal doktorat iz te teme. Kar sem sam izkusil, se m potem preveril pri toksikologih, psihiatrih, psihologih in drugih strokovnjakih. In potrdilo se je, da ima zadetost s konopljo dejansko lahko pozitivne učinke na naše razmišljanje in čustvovanje. A govorjenje o tem še naprej ostaja tabu tema, celo med nekaterimi uporabniki in zagovorniki,« nam je predstavil svoje izkušnje. V svojih raziskavah je odkril, da konoplja lahko izboljšuje epizodični spomin, spodbuja domišljijo, izboljšuje fokus na posamično stvar, intenzivira doživljanje barv in globinsko percepcijo. »Spodbuja kreativnost, empatijo in introspekcijo. Meni je dala ogromno inspiracije.«

Boris Moshkovits je poudaril, da je pri grajenju kredibilnosti medija zelo pomembno, da se bori proti ključnim stereotipnim podobam, ki zaznamujejo konopljo. »Ljudi je potrebno pritegniti, a ne z zavajanjem. Potrebno je delati raziskovalne, za javnost relevantne in na dokazih bazirane zgodbe, hkrati pa tudi spodbijati napačne informacije.« Pravi, da tudi o konoplji kroži tako v eno kot drugo smer preveč dezinformacij, zato je delo medija, da preveri dejstva, loči zrno od plevela, s čimer lahko ljudje dobijo preverjene in zanesljive podatke ter dejstva. »Potrebno je stopiti korak nazaj in na potovanje s konopljo vzeti tudi ostale ljudi. Uporabniki to prevečkrat jemljejo samoumevno, potrebno bo izstopiti iz mehurčka in se pogovarjati,« je povedno sklenil zgornjo debato in nam poslušalcem skupaj s kolegoma dal materiala, da smo še dolgo v dan debatirali o slišanem.

Komentarji
Novice
Nazaj
Cannabis Bussines Conference Berlin: Naredite mi konopljo spet veliko
Naprej
Tommy Chong: Bog ima smisel za humor