Kazalo vsebine
»Medicinska uporaba konoplje in kanabinoidov: Vprašanja in odgovori za oblikovalce politike«
Februar 2019
Znanje o konoplji se v ljudski medicini povsod v svetu ohranja že tisočletja in se ni izgubilo s pričetkom globalne prohibicije v zgodnjem 20. stoletju in nadzora represivne politike, ki je hotela rastlino izbrisati z obličja zemlje. Njena uvrstitev na seznam prepovedanih drog z utemeljitvijo, da je zelo nevarna za zdravje ljudi in brez zdravilnih vrednosti, je upočasnila razvoj raziskav in širjenje znanja glede njenega zdravilnega potenciala.
Kljub oviram znanstveniki identificirajo kanabinoidne receptorje in njihove endogene ligande, kar je dalo temelje za razlago delovanja endokanabinoidnega sistema (ES) in njegovo regulatorno funkcijo pri fizioloških in patoloških procesih. Prepoznan je bil nov koncept farmakološke učinkovitosti, ki pojasnjuje, zakaj (endo)kanabinoidi v določenem primeru delujejo zaščitno, v drugem pa vodijo v nastanek neželenih učinkov.
Postopno utrjevanje konoplje v različnih vejah medicine
V začetku 21. stoletja na teh temeljih pride do številni ljudskih pobud, posebej v ZDA, čemur sledijo posamezne države, ki mednarodnim prepovedim navkljub, pričnejo spreminjati svojo zakonodajo in razvrščati konopljo med rastline in snovi, ki se uporabljajo v medicini. Vendar se znanje, da ima konoplja tudi zdravilne učinke, zaradi stigmatizacije in prohibicije še vedno ustrezno ne prevaja v medicinsko stroko in politiko do konoplje.
Pomanjkanje sodobnega znanja povsod ovira dostopnost bolnikov do zdravil in pripravkov na osnovi konoplje in kanabinoidov. Prevladujoče znanje temelji na sistemu spremljanja, raziskovanja ter izmenjave informacij o problematični rabi konoplje v rekreacijske namene, ki izkrivlja znanje o rabi konoplje v zdravilne namene. Vendar se postopoma kopičijo tudi dokazi o pravilnosti zdravilne uporabe konoplje in kanabinoidov, ki se opirajo na objavljene izsledke kliničnih in epidemioloških raziskav.
Konoplja si v svetu ponovno, zelo počasi in postopoma, utrjuje svoje mesto v različnih vejah medicine. Veliko vprašanj je še odprtih. Tudi ocenjevanje nevarnosti konoplje, zaradi številnih in zapletenih povezav z družbenimi vrednotami in stališči, mnoge strokovnjake primarno čustveno tako prizadene, da se ga le malokdo loteva brez slehernih predsodkov.
Značilno je, da zanimanje ljudi za zdravilnost konoplje še vedno prehiteva vlada in večji del stroke. Zato je zelo pomembno, da je tudi Evropski center za nadzor nad drogami in zasvojenostjo z drogami (EMCDDA) pripravil z dokazi podprto poročilo glede rabe konoplje in kanabinoidov v medicini.
Namen: spodbuditi objektivno razpravo
Ugotovitve je predstavil v publikaciji z naslovom Medical use of cannabis and cannabinoids: questions and answers for policymaking. Namen odgovorov na nekatera vprašanja, ki si jih v publikaciji zastavlja EMCDDA, je med drugim spodbuditi široko razpravo, ki bo omogočila oblikovanje ustreznejše regulacije te zdravilne rastline, ki je lahko tudi droga.
Poročilo ugotavlja, da je konoplja najpogosteje uporabljena prepovedana droga v EU, ki je hkrati lahko tudi zdravilo, o čemer so strokovne, politične in javne razprave precej polarizirane. Zato je namen zagotoviti (čim bolj) nevtralen pregled dokazov in obstoječih praks ter spodbuditi čim bolj objektivno razpravo, s čim manj predsodkov, ki ne bi zagovarjala nobene ideološke oz. posebne politične perspektive.
Zanimanje za to področje hitro narašča, kar je posledica dramatičnih dogajanj v mednarodnem okolju, ko so nekatere države legalizirale konopljo tako v medicinske kot rekreativne namene. Vprašanja o tem, kaj predstavlja ustrezen odziv politike do konoplje, so postala aktualna in pomembna tudi za vse EU države.
Pristopi k regulaciji držav članic EU še niso usklajeni
Večina držav EU danes dopušča medicinsko uporabo konoplje in kanabinoidov v nekaterih oblikah, ali pa o tem razmišlja. Vendar se uporabljeni pristopi zelo razlikujejo glede na dovoljenost medicinskih proizvodov in konopljinih pripravkov ter glede na njihovo regulacijo.
V nekaterih državah EU imajo dovoljenje za promet zdravila s sintezo pridobljenim dronabinolom (sintezni THC) in nabilonom (sintezni kanabinoid podoben THC-ju) v kapsulah ter nabiximolom (standardiziran ekstrakt konoplje v oralnem pršilu). Nekaj držav članic dovoljuje uporabo cvetov konoplje in pripravkov iz njih v obliki magistralnih zdravil. Nobena država ne dovoljuje kajenja konoplje za medicinke namene.
Se obetajo spremembe?
Dejstvo je, da zdravilna konoplja ni več samo zadeva pobud nevladnih organizacij in predstavnikov civilnih iniciativ, pač pa danes zaposluje tudi vladne organizacije mnogih evropskih držav, ki so pristopile k potrebnim reformam in pričele razvijati posebno zakonodajo in programe na področju konoplje in kanabinoidov. Tudi nedavni pregled konoplje s strani strokovnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije za odvisnost od drog nakazuje potrebne reforme in lahko v kratkem spremeni mednarodni okvir regulacije konoplje in kanabinoidov v svetu.
S tem v zvezi si na EMCDDA, razmeram primerno, prizadevajo čim bolj objektivno in nevtralno raziskati nekatera zapletena vprašanja, ki obstajajo na tem področju. EMCDDA je že pred tem objavil povzetek pregledov dokazov o učinkovitosti in varnosti medicinske uporabe konoplje in kanabinoidov (Hall W., A summary of reviews of evidence on the efficacy and safety of medical use of cannabis and cannabionoids, 2018).
Zbrani dokazi
V publikaciji Medicinska uporaba konoplje in kanabinoidov: vprašanja in odgovori za oblikovalce politike je te dokaze o zdravilnih potencialih povzel in pripravil tudi pregled pomembnih regulativnih okvirov, vključno z opisom posameznih pristopov v nekaterih državah. Publikacija vsebuje tudi pregled dokazov o možnih kratkoročnih in dolgoročnih tveganjih medicinske rabe konoplje in kanabinoidov.
Odprta vprašanja
EMCDDA ugotavlja, da so resni stranski učinki rabe konoplje v medicini redki. Ne glede na to pa ostaja odprto vprašanje, ali je ta agencija, ki tradicionalno zbira informacije o zlorabi prepovedanih drog in prednostno promovira restriktivne ukrepe, najbolj primerna za zbiranje in tolmačenje informacij, ki bodo podpirale razpoložljivost konoplje v zdravstvene in znanstvene namene.
Odprta ostajajo tudi vprašanja, ali je področje zdravilne uporabe konoplje in kanabinoidov dovolj določeno in po vsebini ustrezno opredeljeno.
Ne smemo pozabiti na področja etike, politične/ uradniške odgovornosti in človekovih pravic
Največja pomanjkljivost publikacije je, da se ne ukvarja z vprašanji s področja etike, politične/uradniške odgovornosti in človekovih pravic. To je pomemben del regulacije, ker moramo ravno raziskovalci in drugi strokovnjaki na tem področju pogosto reševati ovire in etične probleme ter hkrati opozarjati na kršenja človekovih pravic uporabnikov zdravilne konoplje. Tudi odgovori na tovrstna vprašanje v vsaki državi v veliki meri določajo, kdo bo imel dostop do takšnega zdravljenja oz. glede pogojev raziskovanja.
Potrebujemo vsestransko, vključevalno in razumljivo regulacijo
EMCDDA se na koncu loteva še izziva pri regulaciji omogočanja uporabe konoplje in kanabinoidov v medicini. Žal ne ponuja odgovorov, kako regulirati uporabo konoplje in kanabinoidov v zdravilstvu in pri samozdravljenju. Samo vsestranska, vključevalna in razumljiva regulacija zdravilne konoplje bo bolnikom zagotovila varen dostop do zdravil in pripravkov, hkrati pa omejila črni trg, pomagala nadzorovati trgovino, omejila dostopnost konoplje mladim in ranljivim skupinam ter državi zagotovila dodatne prihodke, ki jih ima zdaj črni trg.
Ne odlašajmo z javno razpravo
Publikacija je lahko tudi pri nas izhodišče za javne razprave glede potrebne reforme regulacije konoplje, saj se z njo že predolgo odlaša.
Prim. mag. Dušan Nolimal, dr. med., spec., Inštitut ICANNA
POVEZAVA DO ORIGINALNEGA DOKUMENTA
