Košarica
0.00 €

Bolj trumpovsko od Trumpa

V ozadju Trumpove zmage so na volilni dan slavili tudi ameriški zagovorniki konoplje in bolniki, ki se z njo zdravijo. Civilne iniciative v petih zveznih državah so glasovanje za legalizacijo konoplje spravile do volišč in v štirih izmed njih tudi uspele. V Kaliforniji, Massachusettsu, Mainu in Nevadi bodo prebivalci odslej lahko legalno posedovali in za lastne potrebe gojili konopljo, hkrati pa se bodo odprle tudi trgovinice, kjer bo ta naprodaj. Ob rezultatih iz Kolorada, Washingtona, Aljaske in Oregona, si nove »zelene« države že manejo roke. Ti namreč kažejo ogromne davčne prilive, ki jih države vlagajo v šolstvo, zdravstvo, preventivo in raziskave, po drugi strani pa velike prihranke pri zelo dragi »vojni proti drogam« in drastično zmanjšanje policijske represije nad uporabniki.

Ne kažejo pa negativnih učinkov, na katere so opozarjali nasprotniki, na primer na povečanje uporabe med rizično skupino mladostnikov in večjo nevarnost na cestah. S temi volitvami se je tudi število zveznih držav, kjer je legalna medicinska konoplja, povzpelo že čez polovico, na 28. Trump, ki v marsičem ostaja uganka, ima vsaj tukaj razmeroma jasno stališče. Je zagovornik medicinske konoplje in bi naj tudi na federalni ravni spremenil njeno razvrstitev na seznamu prepovedanih drog. Odločitve o legalizaciji za rekreativno rabo pa naj bi prepustil vsaki državi posebej, čeprav njegov izbor nekaterih članov administracije že zbuja dvome, koliko se bo tega držal.

Kot vedno, Slovenija iz tega ne vleče potrebnih lekcij in si še naprej nadenja plašnice, o čemer priča tudi zadnja novica s tega področja. Kljub temu, da je več kot 11.000 državljanov s podpisi pod tri predloge zakonov legalizacijo konoplje že pred tremi leti spravilo v parlament in dobilo obljubo, da se bo to uredilo, in čeprav je tudi odbor za zdravstvo v slovenskem državnem zboru ministrstvu za zdravje pred dvema mescema jasno naložil legalizacijo medicinske konoplje s premikom v vsaj drugo skupino prepovedanih drog, to še naprej vztraja pri birokratskem slepomišenju. Konopljo v predlogu nove razvrstitve še naprej pušča v družbi najbolj nevarnih drog, kot sta kokain in heroin, kljub številnim raziskavam in mnenjem mednarodnih strokovnjakov, da je veliko manj nevarna in odvisnost povzročajoča od alkohola in cigaret.

Zdaj bi ministrstvo po dveh lepotnih popravkih razvrstitve, ki nista prinesla nobene rešitve in dejansko pomenita nadaljevanje kaotičnega statusa quo, postreglo še s tretjim. Poleg sintetičnih kanabinoidov in farmacevtskih ekstraktov bi kot izjemo pri prepovedi konoplje vključilo še standardizirane vršičke konoplje. Kdaj in po kakšni ceni bodo na voljo, zakaj in od kod jih bomo uvažali, kakšne kakovosti bodo, za katere bolezni in kako jih bodo lahko predpisovali zdravniki, pa ostaja popolnoma nejasno. Če že, je tukaj potrebno slediti tudi slovenskim zdravnikom, ki so jasno povedali, da mora biti medicinska konoplja na voljo brezplačno na recept vsem bolnikom, ki jo potrebujejo. A največji problem ostaja, na kar opozarjajo tudi nevladniki, prepoved konoplje kot rastline, kar organom pregona še vedno dopušča kriminaliziranje uporabnikov na podlagi lastne presoje.

Tako se bodo še naprej lahko na sodiščih znašli primeri za gram ali tudi manj konoplje, še naprej bodo preganjani tudi pacienti, ki si konopljo gojijo za lastno zdravje. Če si želijo pridelati konopljino smolo, ki bi še naprej ostala prepovedana, čeprav se je izkazala za najbolj učinkovito zdravilo pri številnih stanjih, tudi rakavih obolenjih, si morajo vzgojiti ali kupiti tudi po več sto gramov konoplje. Kar jih pred očmi vsaj dela policije avtomatsko naredi za kriminalce. Številni bolniki, ki so se podali na pot samozdravljenja, imajo izkušnje s hišnimi preiskavami in kazenskimi ovadbami. Na srečo so začela vsaj sodišča in tožilstva obračati ploščo, saj je bilo v zadnjem letu ovrženih kar nekaj ovadb, kjer ni bilo podanih neposrednih dokazov o preprodaji in prometu s prepovedano drogo.

Za pravno ureditev konoplje pa se je izrekel celo pravosodni minister Goran Klemenčič. Neskladje med državnimi organi boleče čutijo predvsem bolniki in uporabniki, ki morajo zaradi nekaj gramov ali bilk konoplje živeti v strahu in se vlačiti po sodiščih. Medtem ko poslušamo o sodnih zaostankih in preobremenjenosti sodnega sistema po nepotrebnem preganjamo lastne državljane, ki želijo ozdraveti ali uživati v manj nevarni substanci, kot sta legalni drogi alkohol in tobak. Po vrhu vsega se je izkazalo, da je ministrstvo vso zakonodajo in razvrstitev prepovedanih drog utemeljilo na napačnem prevodu konvencije Združenih narodov, na katero se pri prepovedi konoplje že vrsto let samo sklicuje. Slovenski prevod jugoslovanskega prevoda konvencije Združenih narodov iz leta 1961, zdaj že umaknjen z uradnih strani ministrstva, je prepovedal kar konopljo kot rastlino.

S tem smo in očitno tudi ostajamo svetovni unikom, saj konvencija obravnava substance in ne rastlin. Po vrhu pa konoplja kot rastlina sploh ne vsebuje psihoaktivnih substanc, saj je te najprej potrebno aktivirati. Kljub dokazani zmoti, uradniki še naprej vztrajajo pri svojem in s tem na škodo državljanov nastaja velik pravni vakuum, ki omogoča pregon vsepovprek. Hkrati pa ne opravljajo svojega dela ravno tam, kjer bi mogli, namreč pri efektivnem in znanstveno podprtem uvajanju konoplje v medicino, ki bi končalo zagate številnih bolnikov. Včeraj so v zadnjem trenutki odpovedali tudi javno sejo Komisije za droge, ki bi morala njihov predlog pred javnostjo obravnavati.

Če je res, kar trdijo, da pri svojem delu vključujejo nevladne organizacije in javnost, potem bi to morali storiti seveda pred potekom roka, ki jim ga je do srede decembra naložil parlamentarni odbor za zdravstvo. Primeri po svetu že obstajajo in to celo boljši, kot so ZDA, zato odkrivanje tople vode ni potrebno. Izrael na primer nikoli ni prepovedal konoplje v medicinske namene, z njo se tam zdravi že okrog 25.000 bolnikov. A izraelski znanstveniki, ki so odkrili tudi endokanabinoidni sistem, s katerim naše lastno telo za zdravljenje proizvaja skoraj identične spojine, kot jih najdemo v konoplji, nikoli niso šli v smer standardizacije in farmacevtske proizvodnje. Tam je na voljo ogromno vrst konoplje, med katerimi lahko pacient v neposrednem stiku s tistim, ki jo je vzgojil, najde sorto, ki mu je najbolj pisana na kožo.

Država je gojiteljem podelila licence, pacientom pa letni recept, ki ga plačajo glede na velikost svoje pokojnine ali dohodka. S tem je medicinsko konopljo izvzela s trga, a je poskrbela za tiste, ki jo najbolj nujno potrebujejo. Po drugi strani so Američani iz tega naredili biznis, ki naj bi do leta 2020 zrasel že na 20 milijonov dolarjev, samo Kolorado pa je v prvih dveh letih legalizacije odprl 18.000 delovnih mest. Slovenski uradniki so bolj pametni, niso se odločili ne za eno, ne za drugo. Standardizirano konopljo, če je ta sploh možna, saj rastlina vsebuje več sto različnih, potencialno zdravilnih snovi, bomo uvažali iz laboratorijev mednarodnih korporacij, medtem pa še naprej preganjali lastne državljane. Bolj trumpovsko od Trumpa.

Komentarji
Novice
Nazaj
Iz kje izvira konoplja?
Naprej
Zgodovina uporabe konoplje in kanabinoidov