Shopping cart
0.00 €

Industrijska konoplja v Sloveniji

Ste vedeli, da so bili bankovci slovenskih tolarjev po osamosvojitvi leta 1991 narejeni iz konoplje in da najstarejši zapis o gojenju konoplje na slovenskem ozemlju izhaja že iz leta 1589, ko je bila omenjena v popisu premičnin jurklošterske kartuzije? Industrijska konoplja ima tako gotovo pomembno mesto tudi v našem kmetijstvu, oziroma ga ponovno pridobiva, saj je konopljarstvo proti koncu 19. stoletja upadlo in do današnjih dni ni igralo večje vloge.

Tudi pri jugoslovanskem konopljinem »bumu« ne, ko je bilo v Jugoslaviji leta 1948 posejanih kar 60.000 hektarjev, s čimer je bila celo vodilna proizvajalka v Evropi, saj je pridelala kar 25 odstotkov evropske in 6 odstotkov svetovne konoplje. V Sloveniji so bile nekoč vodilne proizvajalke Gorenjska, Štajerska, Savinjska dolina, pa tudi Koroška in Prekmurje, kar se danes znova počasi vzpostavlja, pridružuje pa se jim tudi Bela Krajina. Kot smo izvedeli pred dvema tednoma na Shodu za konopljo, bi naj bila gorenjska konoplja zaradi prodnatih tal bolj primerna predvsem za uporabo v prehrani, prekmurska pa za vlakna.

Trend se pri nas v zadnjih letih močno obrača navzgor in tako smo se lani s 17.523 posejanimi hektarji in 550 pridelovalci znova prebili v evropski vrh, saj smo pridelali največ konoplje na prebivalca in to na skoraj 3 odstotkih pridelovalnih površin. Spomnimo, lani se je sprostila tudi zakonodaja pri pridelavi konoplje za prehrano: »Konoplja se lahko goji za namen pridelave semena za nadaljnje razmnoževanje, za proizvodnjo hrane in pijač, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za pridelavo vlaken, za krmo živali in za druge industrijske namene.«

A na žalost šele po datumu, ko je bilo potrebno prijaviti posevek konoplje, zaradi česar bo rezultat tega ukrepa realno viden šele letos. Pričakujemo lahko nov porast, sploh ob dejstvu, da v zadnjem letu še bolj pospešeno nastajajo nove zadruge, pobude in podjetja, ki proizvajajo ali prodajajo izdelke iz konoplje. Problem ostaja, da posejana industrijska konoplja še vedno lahko vsebuje le 0,2 odstotka THC-ja.

Kar pomeni, da v Sloveniji ne smemo gojiti avtohtonih slovenskih vrst (ki izhajajo iz Prekmurja, Savinjske doline in Gorenjske), pa tudi madžarskih ali vojvodinskih ne, ki bi bile za naše okolje bolj primerne kot pa pretežno francoske, ki se zaradi nizke vsebnosti lahko gojijo zdaj. Višja vsebnost THC pa bi pomenila tudi močnejše bilke. Drugi problem je, da je potrebno vsako leto znova kupiti novo, certificirano seme, medtem ko lastnega iz lanskega ali preteklih let ne smeš gojiti, pa tudi vsebnost THC se v drugi generaciji nekoliko zviša, saj se rastlina prilagodi na okolje.

Pridelovalci in nevladne organizacije so lani ob sprostitvi industrijske konoplje za prehrano opozorili, da bi bilo smiselno dvigniti tudi dovoljeno raven THC-ja vsaj na 0,7 odstotka, saj bi tako dobili boljši posevek. Predlagali so tudi, da se rok za prijavo podaljša vsaj do 10. julija, saj industrijska konoplja v dobrih pogojih omogoča dva posevka letno. Smiselna se jim zdi tudi odprava omejitve, da lahko gojiš industrijsko konopljo le na več kot 10 arih, pri čemer so dodali, da bi do 1 ara dovolili vrtičkarsko gojenje za čaj in seme brez prijave na ministrstvo.

Postopek za prijavo posevka

Posevek konoplje je potrebno prijaviti na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v mesecu maju, letos je bil rok 10. maj, datum se spreminja letno glede na določbo Ministrstva). V prijavi se navedejo vsi podatki pridelovalca, MID številka, GERK in površina njive, ki ne sme biti manjša od 10 arov, sorta, količina semena inpredviden datum žetve. Sejati je dovoljeno samo sorte iz Skupnega kataloga sort poljščin (evropska sortna lista), objavljenem vsako leto v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani Fitosanitarne uprave Republike Slovenije. Obvezno morate priložiti tudi originalne deklaracije z vreče s semenom.

Vloga za prijavo

Pravilnik

Industrijska konoplja – primerne sorte za setev v Sloveniji: FINOLA: finska sorta, primernejša za seme, vegetacijska doba cca 100-110 dni, zgodnja sorta, manjša rastlina – ne preseže 2 m. USO 31: ukrajinska sorta, primerna za seme in vlakna, cveti že okoli 25. julija, vegetacijska doba 110-115 dni, spada med zgodnje sorte.

FEDORA 17: francoska sorta, primerna za seme in vlakna, cveti v začetku avgusta, vegetacijska doba 130-140 dni. SANTHICA 27: francoska sorta, primernejša za vlakna, žanje se v septembru. KC Dora: madžarska sorta, primerna za seme in vlakna, semena dozorijo v 140 dneh od vzklitja – srednje pozna sorta. KOMPOLTI HIBRID TC: madžarska sorta, primerna za seme in vlakna, vsebnost vlaken je nižja kot pri Kompolti ali Uniko-B, vendar je kakovost in moč le-teh večja; po 115 dneh doseže tehnološko zrelost. MONOICA: madžarska sorta, primerna za seme in vlakna, semena so zrela po 125 dneh. TISZA: madžarska sorta, primerna za seme in vlakna, semena so zrela po 150 dneh, visok izplen vlaken – po 110 dneh.

Nasveti za setev

Dodajamo še nekaj nasvetov enega od sodobnih pionirjev pridelovanja konoplje pri nas Dejana Rengea, katerega diploma Konoplja in lan nam je tudi pomagala pri pisanju tega prispevka. Gre za izseke iz intervjuja za Pozitivke.net: O tleh: »Njiva mora biti plitvo obdelana; na travo je ne moreš sejati, ker jo ta zaduši. Če so tla normalno založena z makrohranili, jih ni treba niti gnojiti. Pred setvijo se zato izplača narediti kemično analizo tal, delajo jo med drugim na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Sicer pa konoplja dobro uspeva tudi na nadmorski višini tisoč metrov.« O času setve, gostoti sejanja in skrbi za njivo: »Termin setve je od zgodnje pomladi pa vse do poznega poletja. V Prekmurju jo sejemo od marca, v višje ležečih krajih lahko malce pozneje, do začetka avgusta. Kako na gosto seješ konopljina semena, je odvisno od namena.

Če seješ na gosto, kot pšenico, njive ni treba pleti; konoplja namreč raste najhitreje od vseh rastlin, zato konoplja vse, kar vznikne pod njo, zaduši, tudi plevel, in ta zadušeni plevel nato odlično služi kot gnojilo in zastirka. Če pa jo seješ bolj na redko, kot koruzo, da zraste večja, jo je treba okopavati. Sam jo sejem bolj na gosto, od petindvajset od štirideset kilogramov semen na hektar. To je bolj zanesljivo. Za bolj redko sejanje je potrebnih približno šest kilogramov na hektar, a mora biti seme zelo kakovostno.« O novembrski setvi: »Če jo posejemo novembra, seme počaka v zemlji do pomladi in potem vzklije takoj, ko dobi impulz, kdaj je pravi čas za to; če je vreme ugodno, že februarja ali marca. Konoplja, posejana novembra, je največja, ker najhitreje klije. Na Goričkem je nekomu novembra posejana konoplja zrasla pet metrov visoko, saj jo je vrh tega sejal še med dvema potokoma; bila je tako močna, da je nismo mogli požeti in je ostala na njivi za organsko maso.

Organska masa v tleh se je tako zaradi konoplje v eni sezoni povečala za nekaj odstotkov, kar je odlično za tla, ker se poveča njihova plodnost in rastline na njej bolje obrodijo.« O vremenskih razmerah: »Dokler konoplja ne začne rasti, je tudi ona zelo občutljiva na izjemne vremenske razmere. Ko pa že začne rasti, dobro prenaša sušo. Dobro je, da je pri setvi vlažna zemlja, ker na suhi težje vzklije. Ni pa dobro, da je vode preveč; če bi stala konoplja v vodi, jo to prav tako uniči. Ko začne cveteti, je tudi dobro, če je malo dežja, da lahko potem spet dobro prenaša sušo.« O zaščiti: »Najboljša zaščita pred škodljivci je kolobarjenje, da je ne posadiš vsako leto na isto njivo, da menjuješ posevke. Konoplja je tudi odličen predposevek za druge kulture, saj zaradi konoplje, ki obogati tla, te nato bolje uspevajo.«  

Viri: Ministrstvo za kmetijstvo Pozitivke.net konopko.si Dejan Rengeo: Konoplja in lan, 1995

Komentiraj

Novice
Nazaj
Konoplja v Jugoslaviji poznana kot »veselica«
Naprej
Ali ste vedeli, da je bila konoplja največji pridelek v številnih zveznih državah ZDA?