Košarica
0.00 €

Konoplja lajša tudi duševne težave

Čakamo na končno odobritev ministrstva za zdravje, pravijo strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete, ki sodelujejo z mednarodnim podjetjem MGC Pharmaceutical pri raziskavi na področju žlahtnjenja konoplje v medicinske namene. Med drugimi jo bodo uporabljali tudi otroci z epilepsijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani, v prvi klinični študiji pri nas, ki tudi čaka na dovoljenje. Na ustrezne pravne podlage, ki bodo v Sloveniji omogočale pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene, čaka na stotine bolnikov.

Medtem pa na nekaterih klinikah v ameriškem Koloradu, Izraelu in Švici že zdravijo določene duševne bolezni s konopljinim ekstraktom. S konopljo in njenimi učinkovinami, posebno kanabinoida THC, ki širi zavest, človek čas dojema bolj zavestno, pogled na svet zaradi sproščenosti postane bolj distanciran, objektiven in zato manj stresen. To je eden glavnih razlogov, zakaj toliko ljudi uporablja konopljo, ki lahko marsikomu olajša različne težave, povezane s telesnim in duševnim zdravjem.

Veliko duševnih motenj ali bolezni kot so depresija, shizofrenija, bipolarna motnja razpoloženja, panična in anksiozna motnja, različne bolezni odvisnosti (na primer od alkohola, sedativov in hipnotikov, opiatov itd.), PTSD, ADHD in avtoimune bolezni, so manifestacije bolezensko spremenjenih vedenjskih, psiholoških ali bioloških funkcij posameznika. Zdravimo jih s psihiatričnimi zdravili, kot so zdravila za stabiliziranje čustvenega počutja, kontroliranja psihoze, motnje pozornosti in hiperaktivnosti. Največkrat neuspešno, ker so stranski učinki zdravil škodljivi. Za določen stimulant (Adderall) so nevroznanstveniki celo odkrili, da je skoraj identičen kemijski strukturi kot uničujoča trda droga kristalni meth (amfetamin). Samo zaradi njegove čezmerne uporabe umre letno 23.000 Američanov (revija Public Health). »Gre namreč zgolj za benzenske spojine, ki na različne načine omrtvičijo možgane in živčne procese. V nekaterih primerih ima lahko to kratkotrajno sicer navidezno pozitiven učinek na obnašanje in počutje psihiatričnih bolnikov, dolgoročno pa so posledice uničujoče in možganov večinoma ni več mogoče spraviti v zdravo stanje. Pri psihiatričnih ‘zdravilih ‘ gre torej dejansko za čisto zastrupljanje,« je jasen Kristofer Bogdan Meško, poznavalec konoplje in avtor knjige Konoplja, zavest in zdravje. »Na drugi strani so stranski učinki kanabisa, zdravje in zadovoljstvo. Konoplja ozavešča, zato pomaga v življenju ločevati zrno od plev. Vedno znova prinaša nova spoznanja. Njena osnovna naloga je, da (ob primerni sorti in odmerku) telesu zagotovi mir, da se bolje zdravi brez vmešavanja zaskrbljenih misli in nemirnih čustev. Danes je namreč jasno, da je večina bolezni psihofizičnega, ne samo fizičnega izvora, zato je pomembno, da je za učinkovito zdravljenje telesa psiha pomirjena.« Vstop v spremenjena stanja zavesti, z uporabo psihoaktivne snovi, kot je nedolžen THC, aktivira notranji, naravni proces zdravljenja tako na psihični kot tudi fizični ravni.

Namesto antidepresivov in antipsihotikov

Konoplja deluje na endokanabinoidni sistem, ki je homeostatični regulator in prisoten v vseh ljudeh. Raziskave kažejo, da imajo lahko nekateri kanabinoidi najdeni v konoplji (THC in CBD) pomembne lastnosti, kot je stabilizator razpoloženja, ki bi lahko bila koristna pri bolnikih s čustveno motnjo. Študije so pokazale, da ima THC pod določenimi pogoji, lahko antianksiozni (proti tesnobni), uspavalni in antidepresivni učinek, kar prinaša izboljšave na razpoloženje in splošno dobro počutje tako pri zdravih osebah kot tudi pri bolnikih, ki trpijo zaradi bolečin, multiple skleroze ali raka. CBD odpravlja psihoaktivne učinke pri visokih odmerkih THC in ima tudi lahko antianksiozne, uspavalne in antikonvulzivne lastnosti. Analiza tveganja in škode še naprej dokazuje, da je kanabis nova alternativa za predpisane opiate. Pet zdravil na recept bi lahko zamenjali s kanabisom: Vicodin (anestetik), Xanax (antianksiozno zdravilo), Adderall (stimulant), Ambien (za nespečnost) in Zoloft (antidepresiv).

Pri psihično zdravem človeku je uporaba konoplje popolnoma neškodljiva. Edino, kar lahko uporabnika doleti, je prevelik odmerek, ki marsikoga odvrne od konoplje, a ima le trenuten učinek. Bolnik mora začeti z zelo nizkim odmerkom, tako, da zgradi toleranco, takrat pa lahko začne uporabljati bistveni višji odmerek, ki nanj deluje, ne da bi vplival na možgane. Konopljina sorta indica deluje kot analgetik, pomirja in uspava, saj vsebuje najvišjo raven kanabinoidov, več CBD in posledično nevtralizira evforične učinke THC. Ker telo upočasnjuje, je boljša za nočno uporabo. Lajša bolečine in slabosti, deluje protistresno in protitesnobno.

Vir: revijaŽENSKA.si

Komentarji
Novice
Nazaj
330 rastlin in 4 kilogrami »trave«
Naprej
Bomo lahko kmalu gojili medicinsko konopljo?