Shopping cart
0.00 €

Nasvidenje bombaž, prihaja konoplja – »prepovedana« rastlina, ki osvaja svet

Če bi dovolili in vzpodbujali domačo uporabo ter gojenje konoplje, bi mogoče lahko celo spremenili svet …

Gojenje te rastline bi bilo zelo dobičkonosno za majhne kmetovalce, še posebej za organske kmetovalce. Tokrat se pogovarjamo o industrijski konoplji, ne medicinskem kanabisu/marihuani, ki ponovno dokazuje prednosti uporabe te rastline in jo ljudem dela bolj sprejemljivo.

Prednosti uporabe konoplje po vsem svetu so jasno vidne. Ampak industrijsko revolucijo konoplje še vedno zavirajo nelogični legalni in birokratski predsodki, tudi če je brez THC-ja (psihoaktivnega elementa, ki ga najdemo v kanabisu).

Komercialno gojenje konoplje je v Kanadi legalno, a to industrijo je vlada ZDA hitro porinila vstran, ko se je pokazalo, da grozi industrijskim monopolom, saj bi lahko revolucija s konopljo dopolnila prav njihove izdelke.

Okoli leta 1937 je bila konopljina industrija pospešena, ko so odkrili napravo dekortikator. Ta je zamenjala sekljanje konoplje za zbiranje njenih vlaken, ki jih lahko uporabimo za tekstil, oblačila, papir in plastiko.

S tem novim izumom bi lahko konoplja premagala večino svojih tekmic, kot so industrije papirja, tekstila, goriva in plastike. Gojenje konoplje v velikih količinah je preprosto in traja le okrog pol leta, da jo lahko začneš nabirati. Z besedami, ki so bile objavljene v reviji Popular Mechanics: »10 000 hektarjev konoplje bi proizvajalo enako količino papirja kot 40 000 hektarov gozda.«

Tej objavi je sledilo ogromno poskusov malih podjetij, da bi spremenili zakon o marihuani iz leta 1937. Neizogibni predsodki trgovanja z marihuano so bili promovirani tudi iz strani filmov kot je »Reefer Madness« in sledilo je še več zakonov, ki so prepovedali celotno gojenje konoplje, tudi konoplje brez THC-ja.

George Washington: »Čimbolj izkoristite indijsko konopljino seme in ga sejte povsod.«

Thomas Jefferson: »Konoplja je najpomembnejša za zdravje in zaščito države.«

Konoplja kot hranilo

Oluščena semena konoplje in njihova olja so izjemno zdrava in vsebujejo vse najpomembnejše aminokisline za hitro prebavljanje beljakovin. Konoplja nima le ogromno omega-3, ampak ima skoraj popolno razmerje med omega-3 in omega-6. Resnično je to super-hrana, ki jo lahko kupite v trgovinah z zdravo prehrano ali na internetu. Semena skoraj vedno prihajajo iz Kanade, kjer je industrijska konoplja še vedno legalna.

Konoplja je tako hranljiva, da bi človek lahko preživel samo z njenimi semeni v primeru pomanjkanja hrane. Če bi bila legalna, bi jo zlahka gojil vsak.

Konoplja izboljšuje kmetovanje

Za uspešno gojenje konoplje niso potrebni nobeni pesticidi ali sintetična gnojila. Njene debele korenine odganjajo plevel in proces gojenja celo izboljša zemljin dušik, kar še izboljša zemljo za prihodnje pridelke. Bila bi odlična rotacijska rastlina za organske kmetovalce.

Ciklus rasti konoplje je komaj okrog 4 mesece. V blagem podnebju bi gojenje konoplje kmetom dvakrat na leto prinašalo letni dobiček. Tabu o marihuani je izbrisan, če dovolimo moškim rastlinam, da oprašujejo ženske rastline. To namreč zmanjša psihoaktivni THC na legalne nivoje.

Odstranjevanje strupene petrokemične plastike

Veliko vrst plastike je narejeno s konopljo, od plastičnih vrečk za hrano do avtomobilskih delov. Konopljina plastika je odporna na vročino in obstojna, še pomembneje pa je, da je bio-razgradljiva. Francoska avtomobilska industrija v zadnjem času uporablja konopljo za določene dele avtomobilov. Henry Ford je s tem začel v letu 1941, ko je zgradil svoj »zelenjavni avto« s konopljo in lanom. Bil je močnejši in lažji od jeklenih avtomobilov.
Fordov konopljin avtomobil je uporabljal tudi bio-diesel gorivo, ki zelo malo onesnažuje okolje. Bencinska industrija o tem ni želela nič slišati. Konopljina semena so bila celo uporabljena za barve in lake v 30. letih.

Petrokemična plastika bi lahko bila zamenjana s konopljino plastiko, ki je nestrupena in bio-razgradljiva.

Gradbeni materiali

Neverjetno, gradbeni materiali iz konopljinih vlaken so se izkazali za boljše od večine poceni materialov, ki jih dandanes uporabljamo za gradbeništvo. Ste že kdaj videli hišo v gradbi po prvem oblikovanju konstrukta?

Po navadi bi pred katerikolimi zunanjimi oblogami videli neko vrsto nadomestka za les, na primer linolej in podobne materiale, ki so ustvarjeni in uporabljeni s strupenimi kemikalijami in lahko onesnažujejo notranje prostore. To je ceneje in množično uporabljano.

Zelo poceni konoplja je lahko spremenjena v različne gradbene materiale, konopljin beton, preproge, omet, izolacijo, plastiko, itd. Ti materiali so močnejši in dlje obstojni kot pa tisto, kar trenutno uporabljamo. So pa tudi obstojni proti plesni in veliko bolj odporni proti ognju. Poleg vsega tega pa so še okolju prijazni in nestrupeni.

Doživljenjska zaloga papira in tekstila

Vse, kar lahko naredi les, lahko konopljina vlakna naredijo še bolje! Pravijo, da je bila celo originalna izdaja Constitution and Bill of Rights napisana na konopljin papir. Papir iz dreves je lahko recikliran trikrat. Konopljin papir pa kar osemkrat.

Ker so ZDA leta 1937 prepovedale konopljo, je bilo od takrat izbrisanega kar 70% gozda. Vemo, da traja leta in leta, da drevesa spet zrastejo, konoplja pa lahko zraste in je nabrana v pol leta.

Znanstveniki pravijo, da en hektar konoplje proizvaja več kisika iz CO2 in metana kot pa 25 hektarov gozda! Nova ideja advokatov konoplje je, da ustvarimo mestne nasade konoplje, ki lahko čistijo in izboljšajo kvaliteto zraka.

»Zakaj bi porabili vse gozdove, ki so rastli stoletja in rudnike, ki smo jih leta postavljali, če lahko dobimo enake dobrine iz letnega nabiranja konoplje,« je izjavil Henry Ford.

To so le dokazi, kako so vplivneži na vrhu družbe nepravično zatirali to neverjetno, zlahka gojljivo rastlino s takšno uporabnostjo.

Komentiraj

Novice
Nazaj
CBD zdravi depresijo hitreje kot antidepresivi
Naprej
Uprava ZDA za hrano in zdravila je prepovedala CBD in izvlečke iz konopljinega olja