Li Hui-Lin je bil en najpomembnejših botanikov, na področju vzhodne Kitajske. V njegovih raziskavah, najdemo veliko dokazov o uporabi in vzgoji konoplje na kitajskem že okoli leta 6000 pr.n.št. V tem obdobju je bila konoplja večinoma uporabljena za oblačila, ribolov, proizvodnjo lončevin in oklepov. Še znani ameriški astronom in eksobiolog Carl Edward Sagan je napisal esej, o konoplji, kjer je tudi predstavil zanimivo možnost, da naj bi bila vzgoja konoplje ena od faktorjev, za začetek agrokulture in civilizacije! Zanimalo pa nas je, kako je bilo s konopljo v Sloveniji in Jugoslaviji.
Kazalo vsebine
Prvi dokazi o uporabi konoplje
Prve dokaze, kot jo piše zgodovina, o uporabi konoplje v zdravstvene namene, najdemo v legendi o cesarju in zeliščarju Shen Nung-a (ali Shennong), ki je predstavljen kot začetnik agrokulture na kitajskem (okoli leta 2700 pr.n.št. ). V njegovi legendi najdemo tudi dokaze o prvi uporabi konoplje v zdravstvene namene. Take dokaze najdemo tudi v drugih kulturah, npr. v Indiji kjer je bila konoplja omenjena v Vedskih zapisih, kot ena od petih “svetih trav” in je bila uporabljena tako v religijske kot v zdravstvene namene.
Možno je, da je bila konoplja omenjena tudi v sumerskih medicinskih zapisih, čeprav to ni bilo stoodstotno potrjeno. Razumevanje botaničnih izrazov v njihovih zapisih je namreč še odprto interpretaciji. Je pa potrjeno, da se je od takrat, ko se je začela pisava, začelo pisat o konoplji v preteklem času. Na ta način smo lahko gotovi, da se je uporaba konoplje začela veliko pred izumom pisave v nekaterih kulturah.
V Evropo pride preko Skitov
Konoplja se je verjetno razširila v Evropi preko Skitov – iransko nomadsko ljudstvo ki je trgovalo z Grškim ljudstvom. Dokaze o tem najdemo v Herodotovih zapisih iz 5. stoletja pr.n.št. V njih opisuje uporabo konoplje v rekreativne in verske namene v kulturi Skitov. Konoplja se je nato razširila po celi evropski celini. Obsežno so jo uporabljali na več področjih življenja.
Zaradi trdnosti in trajnosti vlaken konoplje, se je ta začela uporabljat v Evropi večinoma za proizvodnjo vrvi in jader za ladje, in je bila ena od najpomembnejših surovin Srednjega Veka. Bila je tako pomembna, da so bili v nekaterih kraljevstvih kmetje prisiljeni saditi konopljo, v njenem imenu so se celo vodile vojne. Potem ko so se začela potovanja in raziskovanja sveta v obdobju pomorskih imperijev, kot so Španija, Portugalska, Nizozemska in Velika Britanija, se je konoplja razširila po celem svetu in bila ena izmed prvih posajenih pridelkov v vseh kolonijah.
Razvoj konoplje na Balkanu
Na Balkan je konoplja prišla okoli 5. stoletja pr.n.št. preko Skitov. Od takrat je ta rastlina ostala v naši kulturi. Na področje bivše Jugoslavije se je razširila v 15. in 16. stoletju pod Osmanskim cesarstvom. Pod Osmansko vladavino so se začele obdavčitve kmetij, ki so sadile konopljo.
V 18. stoletju je bila večina Jugoslavije pod nadzorom Avstroogrske kraljevine. Leta 1765 je kraljica Marija Terezija priporočila naj se sadi samo konoplja visoke kakovosti. Zato je pripeljala pridelovalce konoplje iz severne Italije zaradi njihovih veščin za gojenje in pridelovanje konoplje. Potem, ko so se italijanske vrste konoplje razširile na našem področju, so se začele razvijat različne vrste te iste konoplje (“Futoška”, “Titelska”, “Apatinska”, “Vukovarska” itd …). Med najbolj poznanimi so Novosadska konoplja, ki ima enega največjih donosov med vrstami konoplje na našem področju.
V začetkih gojenja na Balkanu se je vsa konoplja ročno sadila in obdelovala. Modernizacija vzgoje se je začela v ’30ih letih prejšnjega stoletja, ko se je začela konoplja industrijsko proizvajat. Leta 1949 bilo v Jugoslaviji posajenih 108.215 konoplje. V tistem času je Jugoslavija zajemala 25% Evropske površine posajene konoplje in 6% svetovne proizvodnje konoplje, ampak se je v naslednjih desetletjih znatno zmanjšala.
Do leta 1968 se je ta površina zmanjšala za dodatnih 80% in do leta 1988 še za dodatnih 80%. Tako je v letu 1995 ostalo samo še 1000 do 1500 ha sajene konoplje na področju Jugoslavije. Po vojni in razcepu Jugoslavije se je proizvodnja konoplje na področju Slavonije (Hrvaška) in Bosne prenehala, na področju Srbije pa znatno zmanjšala zaradi ekonomskih sankcij.
Zgodovina konoplje v Sloveniji
Na področju Slovenije najdemo prve zapise o gojenju konoplje že v 16. stoletju. Proizvodnja je bila razširjena po celi Sloveniji. Domača proizvodnja se je uporabljala za vrvi, oblačila, prevleke, žaklje itd. Proizvodnja konoplje v Sloveniji je bila tradicionalna in proizvode iz konoplje smo lahko našli v vsaki hiši. Kot že rečeno, se je v prvi polovici 20. stoletja proizvodnja konoplje znatno povečala in v drugi polovici drastično upadla. Do danes ostaja le majhen delež proizvodnje industrijske konoplje v Sloveniji, deloma zaradi mednarodnih konvencij za nadzor proizvodnje konoplje in deloma zaradi slabe organizacije na tem področju.
Pridelava konoplje v Sloveniji je premalo razvita dejavnost da bi bila lahko konkurenčna industriji iz tujine. Zato veliko proizvodov iz konoplje še vedno uvažamo. S tem se povzroča izguba domačih proizvajalcev. Kljub temu se v zadnjih nekaj letih situacija izboljšuje. Povečana proizvodnja je v Pomurju. Legalizacija konoplje v večini državah ZDA je zgled, za katerega upamo, da se bodo tudi evropske države začele premikati v isto smer. Podpora industrijski konoplji je pomembna.
Vir: Portal-Konoplja.si
