Košarica
0.00 €

Obsesivno kompulzivna motnja

Za obsesivno kompulzivno motnjo (OKM) so značilne vsiljive misli.

Ste se kot otroci kdaj igrali igrico “ne smeš stopiti na črto?” Večkrat smo skakljali po mestu sem in tja in se izogibali vsaki najmanjši črtici na cestišču. Z vrstniki smo se smejali temu, ko je nekdo razložil pravila igre in pri tem mimogrede omenil, da ti bo poginil pes, če slučajno zafrkneš in stopiš na črto. Če pomislim nazaj, zelo kruta igra. Predvsem z vidika, da takšna realnost za veliko število ljudi ni nobena otroška igrica, pač pa krut vsakdan. Danes na meniju: Obsesivno kompulzivna motnja.

Kaj je obsesivno kompulzivna motnja?

Obsesivno kompulzivna motnja (OKM) je zelo pogosta duševna motnja, saj po nekaterih ocenah letno prizadane kar 6,4 milijone Evropejcev.

Zanjo so značilne vsiljive misli, ki skozi prisilno vedenje (kompulzije), povzročajo določen odziv. Vsiljive misli in prisilni odzivi so začaran krog iz katerega posameznik zelo težko izstopi.

Ta prisilna dejanja oziroma kompulzije so za posameznika neželene, vsiljive misli in podobe, nenadne potrebe, da naredimo nekaj, kar nas spravlja v popoln obup.

Zavedamo se, da so prisilne misli iracionalne, pa se jih kljub temu ne moremo znebiti.

Občutek imamo, da nad takimi mislimi nimamo popolnoma nobene moči, da nas imajo v primežu in nas ne spustijo. Vse skupaj spremlja občutek tesnobe, pojavi se tudi anksioznost.

Ker takšne misli ne izginejo same od sebe, posameznik izvede dejanje, ki samo po sebi ni prijetno, sprosti pa določen pritisk misli. Sledi obdobje pomiritve, vendar se takšne obsesivne vsiljive misli kaj hitro vrnejo.

Kdaj običajne obsesije postanejo motnja

Čeprav se vsakdo v življenju sreča vsaj enkrat s takšnimi vsiljivimi misli, še ne pomeni, da imamo vsi obsesivno kompulzivno motnjo. Če si radi grizete nohte, imate radi pospravljeno ali vedno zajtrkujete ob enakem času, še ne pomeni, da imate OKM.

Diagnoza motnje se postavi, ko obsesivne misli in kompulzije postanejo tako ekstremne, da začnejo ogrožati našo dobrobit, nam poberejo veliko časa in motijo naše vsakodnevno življenje.

Obsesivno kompulzivna dejanja posameznikom vzamejo vsaj uro dnevno in preprečujejo normalno življenje, socialne stike in povzročajo hudo tesnobo.

Kako občutimo obsesivne misli

Obsesije so misli, slike ali impulzi, ki se pojavljajo vedno znova in jih posameznik nima pod kontrolo. Niso prijetne misli in jih ne želimo imeti, zdijo se nam nenavadne in moteče. Zavedamo se, da nimajo smisla.

Takšne obsesivne misli pospremijo občutki strahu, gnusa in dvoma. Včasih ne vemo zakaj, vendar imamo občutek, da moramo stvari početi na točno določen način oziroma “pravi” način.

Takšne obsesije so časovno zelo potratne, nas motijo pri poteku vsakdana in se vmešavajo v samo zadovoljstvo posameznikovega življenja.

Obsesivne-vsiljivie-misli-pri-obsesivni-kompulzivni-motnji-so-naporne-in-neprijetne-KonopljaNET

Vendar je pomembno razlikovati med obsesivno kompulzivno motnjo in perfekcionizmom, kot posledico osebnostne značilnosti posameznika. Z drugimi besedami, če ste perfekcionisti, še ne pomeni, da imate obsesivno kompulzivno motnjo.

Če smo na primer skrajno pedantni, vam vedenje v tej smeri, recimo pospravljanje stanovanja, prinaša zadovoljstvo. Pri OKM pa je vedenje v smeri obsesivnih misli neprijetno, prisilno vedenje.

Na drugi strani obsedenost z nečim še ne pomeni obsesivno kompulzivne motnje. Če ste naravnost obsedeni s poslušanjem nekega novega avtorja, še ne pomeni, da boste zaradi tega zamudili večerjo s prijatelji, ker preprosto ne morete iz hiše preden bi poslušali ploščo še desetkrat, pri čemer bi se ves čas počutili silno slabo.

Pogoste obsesije pri OKM

Obsesivno kompulzivna motnja obsega obsesivne misli in prisilna dejanja. Najprej si poglejmo katere so najpogostejše obsesije, ki jih lahko razdelimo na 7 glavnih kategorij.

(1) Izguba kontrole

Strah, da si bomo škodovali.
Strah, da bomo škodovali drugim.
Strah pred nasilnimi in grozljivimi mislimi.
Strah, da bomo kaj ukradli.
Strah, da bomo izrekli kaj groznega, česar ne bomo mogli vzeti nazaj.

(2) Škoda

Strah, da bomo povzročili gmotno škodo (npr. požar).
Strah, da bomo s svojimi dejanji fizično škodovali komu.

(3) Obsesije povezane s perfekcionizmom

Zaskrbljenost glede natančnosti in uravnoteženosti dejanj, stvari, …
Nuja, da nekaj vemo ali si zapomnimo ali da se nečesa spomnimo.
Strah, da bomo pozabili pomembne informacije.
Nezmožnost odločitve ali je dobro nekaj zavreči ali bodržati.
Strah pred izgubo stvari.

(4) Religiozne obsesije

Pretirana skrb glede moralnega ravnanja.
Strah, da bomo z našimi dejanji užalili boga.

(5) Neželene seksualne misli

Prepovedane in/ali perverzne seksualne misli in podobe.
Prepovedani in/ali preverzni seksualni vzgibi glede drugih ljudi.
Seksualne obsesije, ki vključujejo otroke ali incest.
Obsesije glede agresivnega seksualnega vedenje do drugih ljudi.

(6) Strah pred okužbami in kontaminacijo

Telesne tekočine.
Mikrobi, virusi.
Okoljska kontaminacija.
Čistila.
Umazanija.

(7) Druge obsesije

Obsesija glede spolne usmerjenosti.
Obsedenost, da bomo dobili neko bolezen (npr. raka).
Vraževerja (glede števil, barv itn.).

Kako občutimo kompulzivno vedenje

Kompulzivno vedenje se pogosto opisuje kot “ritualistično” prisilno vedenje. S tem v oziru moramo razlikovati med rituali, ki jih imamo kot posamezniki in se zanje včasih zdi, da brez njih ne bi mogli živeti, in prisilnim vedenjem pri OKM.

Glavna razlika je v občutkih, ki prisilna vedenja spremljajo – tesnoba, strah, nelagodje; in v odnosu posameznika do teh vedenj – pri OKM ne želimo teh vedenj in nam ne prinašajo zadovoljstva, saj se vmešavajo v naše vsakodnevno življenje. So torej prisilna v pravem pomenu besede.

Ritualistično vedenje pri obsesivni kompulzivni motnji nam lahko v dnevu vzame veliko časa.

S prisilnimi vedenji želimo, da naše obsesivne misli vsaj za nekaj časa odidejo. Včasih se zato začnemo izogibati določenim krajem, kjer bi se v naše misli ponovno prikradle obsesije.

Pogosta kompulzivna vedenja

Obsesivno kompulzivna motnja obsega tudi kompulzivna vedenja. Ta lahko razdelimo na naslednjih pet kategorij.

(1) Čistoča

Prisilno umivanje rok.
Pretirani higienski režimi (tuširanje, nitkanje zob, britje itn.).
Ekcesno čiščenje doma.
Druga prisilna dejanja, ki nas odvračajo od okužb.

(2) Preverjanje

Prisiljeno preverjanje, da nismo škodovali drugim ali sebi.
Prisilno preverjanje lastnega telesa.
Prisilno preverjanje, da nismo storili napake.
Prisilno preverjanje, da se ni zgodilo kaj slabega.
Prisilno preverjanje, da smo/ nismo storili nekaj kar bi mogli, čeprav vemo, da se to ni zgodilo.

(3) Ponavljanje

Ponovno prebiranje ali prepisovanje nekega besedila.
Ponavljanje rutinskih dejanj (kljukanje zaklenjenih vrat, vstopanje v stanovenje trikrat zapored, posedanje na stol večkrat zapored itn.).
Ponavljanje telesnih dejanj – mežikanje, tapkanje s prstom, dotikanje – Tiki.
Ponavljanje dejanj n-krat. (“Vsako dejanje moram ponoviti vsaj 3 krat, saj je to varno število.”)

(4) Prisilna dejanja v mislih

Molitev, da bi preprečili katastrofo.
Obnavljanje dogodkov v mislih, da bi s tem preprečili katastrofo.
Štetje v mislih, ko opravljamo neke rutinske stvari, da bi dejanje zaključili na dobro ali slabo število.
Izrekanje dobrih besed namesto slabih, da bi slabe izničili.

(5) Druga prisilna dejanja

Postavljanje stvari v določen vzorec ali red dokler se nam ne zdi, da so postavljene/ urejene pravilno.
Spraševanje ljudi o stvareh, da bi dobili zagotovilo, da delamo nekaj prav ali narobe.
Izogibanje situacijam, ki bi lahko sprožile naše obsesije.

Dejavniki tveganja

Čeprav strokovnjaki še niso odkrili natančnega vzroka za razvoj OKM, obstajajo določeni dejavniki, ki povečujejo verjetnost razvoja te psihološke motnje.

V povprečju za OKM zbolijo pogosteje ženske kot moški. Diagnoza se v večini postavi do 19. leta, čeprav lahko zbolimo tudi kasneje.

Genetika in okolje. Pogosteje razvijemo motnjo, če imamo v družini nekoga z OKM, so pokazale študije dvojčkov in družin z OKM.

Če smo depresivni, anksiozni ali imamo določene tike, lahko hitreje razvijemo OKM. Seveda pa so depresija, anksioznost in tiki lahko tudi posledica OKM.

Travmatični dogodki lahko vplivajo na razvoj OKM. Pogosto se razvije tudi posttravmatska stresna motnja.

Tako kot za večino psiholoških motenj, je tudi OKM lahko posledica fizične ali psihične zlorabe v otroštvu.

Enako kor pri drugih psiholoških motnjah, so znanstveniki odkrili neobičajno delovanje možganov pri pacientih z OKM. Predvsem se razlika opazi v delovanju čelnega režnja, podobno kot pri motnji pozornosti in anksioznih stanjih.

Diagnoza in zdravljenje OKM

Obsesivno kompulzivna motnja je diagnosticirana s strani zdravnika psihiatra. Diagnozo se postavi po temeljitem pregledu, izločanju drugih zdravstvenih težav in pogovoru o vaših navadah, mislih in načinu življenja.

K odpravljanju težav z obsesivno kompulzivno motnjo se običajno pristopa s kombinacijo različnih tehnik, zdravil in terapij.

Svetuje se kognitivna behavioralna terapija, s katero vplivamo na naše vzorce mišljenja, razmišljanja o svetu in sebi.

Obsesivna-kompulzivna-motnja-diagnoza-zdravila-so-inhibitorji-receptorja-serotonina-KonopljaNET

Zdravila za OKM so podobna tistim za anksioznost. V prvi vrsti zdravnik predpiše inhibitorje receptorja za serotonin (SSRI) oziroma antidepresive, saj imajo manj stranskih učinkovi in so pogosto zelo učinkovita. Posledično večje količine tega hormona oziroma nevrotransmiterja naj bi pomagale pri obsesivnih mislih in kompulzijah. Vseeno naj bi se prvi rezultati pokazali šele po dveh do štirih mesecih.

Druga vrsta zdravil, ki jih uporabljamo za odpravljanje simptomov OKM, pa so antipsihotična zdravila. Ta imajo žal večje zasvojljive lastnosti in več stranskih učinkov.

Transkranialna magnetna stimulacija (TMS) možganov je novejša terapija, ki v Sloveniji trenutno poteka zgolj v raziskovalne namene. Uporablja se takrat, kadar druge terapije niso učinkovite. Gre za stimuliranje možganov z magnetnim sevanjem, kar naj bi povzročilo spremembo delovanja možganov v prid pacientu z OKM. Uporabljajo se predvsem pri zdravljenju depresije.

Ker OKM v veliki večini pospremi ogromna količina stresa, se priporoča tudi sprostivene tehnike v obliki meditacije, joge in dihalnih tehnik.

Obsesivno kompulzivna motnja in CBD

Pri obsesivno kompulzivni motnji zdravniki v prvi vrsti predpisujejo antidepresive. Ti delujejo kot inhibitorji serotonina, hormona sreče, kar laično rečeno pomeni, da ga je zato v našem telesu več na razpolago. S tem pridemo do boljšega počutja in zmanjšujemo tesnobo. Obstajajo številne študije, ki dokazujejo, da CBD deluje podobno.

CBD ekstrakt ni psihoaktiven oziroma ne povzroča zadetosti. To je pomembno z vidika, da je OKM večkrat povezana s kontrolo, z zadetim stanjem pa se tega občutka ljudje z OKM bojijo. Ker pripravki s CBD-jem ne vsebujejo THC-ja v količini, ki bi povzročala opitost (dovoljena vsebnost je do 0,2%), so takšne skrbi odveč.

Kljub temu pa CBD lahko deluje anksiolitično (pomirjevalno), saj poleg vpliva na zaloge serotonina, povzroča tudi to, da imamo v telesu dovolj anandamida. Tudi to je hormon, ki se veže na naše nevronske receptorje, njegov učinek pa je med drugim zmanjšan stresni odziv, dokazujejo študije.

Več o CBD-ju in vlogi endokanabinoidnega sistema pri regulaciji številnih telesnih funkcij, kot je imunski sistem, spanje, počutje idr., si preberite v članku endokanabinoidni sistem za telebane.

Kako CBD deluje direktno na obsesivno kompulzivno motnjo in s točno kakšnim mehanizmom, je za enkrat še klinično nepreverjeno. Študije na področju CBD in OKM so žal redke, v obstoječih pa je sodelovalo premalo ljudi, da bi bili izsledki raziskav znanstveno preverljivi. Kljub temu so izsledki raziskav obetavni.

Povzetek

Obsesivno kompulzivna motnja (OKM) je duševna motnja, pri kateri imamo pogoste obsesivne in vsiljive misli ter kompulzivna dejanja, ki predstavljajo začaran krog iz katerega je težko izstopiti.

Če smo pedantni in radi zlagamo stvari na rob, še ne pomeni, da imamo OKM. Diagnoza se postavi, ko postanejo vsiljive misli in prisilna dejanja tako ekstremna, da nam to otežuje življenje.

Glavna razlika med običajno obsesijo in OKM je, da zaradi prve ne bomo zamudili na večerjo s prijatelji; takšne misli, čeprav pogoste, so običajno prijetne; dejanja v smeri obsesivnih misli pa prav tako sproščajo prijeten sproščujoč odziv, da smo nekaj dosegli. Pri OKM niti misli, niti prisilna dejanja niso prijetna.

Za OKM pogosteje zbolijo ženske, kot moški. Večja verjetnost je, da bomo imeli OKM, če imamo v družini posameznika, ki je zbolel za to motnjo.

Zdravniki predpisujejo za OKM antidepresive in anksiolitike. Svetuje se tudi kognitivna behavioralna terapija.

Na naraven način si pri OKM lahko pomagamo s CBD-jem. Študije potrjujejo, da ima CBD lahko podoben učinek na naše telo kot antidepresivi, saj komulativno vpliva na zaloge serotonina in anandamida. Več študij je potrebnih za točno razlago kakšen učinek ima CBD na OKM.

 

Brezplačno konoplja svetovanje

Viri

  1. Mednarodni inštitut za OKM. https://iocdf.org/about-ocd/
  2. Web MD – Obsessive-compulsive disorder. https://www.webmd.com/mental-health/obsessive-compulsive-disorder
  3. National institute of mental health. Obsesivno kompulzivna motnja. https://www.nimh.nih.gov/health/topics/obsessive-compulsive-disorder-ocd
  4. eSinapsa. Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake in nevroznanstvene navdušence. Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije. https://www.sinapsa.org/eSinapsa/stevilke/2021-20/277/Stimulacija_mozganov_kot_nacin_zdravljenja_depresije
  5. Project CBD. Študije o anksiolitičnih in antidepresivnih učinkih CBD-ja. https://www.projectcbd.org/hub/anxiety?search=OCD#articles
  6. Kajenje medicinske marihuane zmanjšalo OKM. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33049434/
  7. Reilly R Kayser in drugi. Acute effects of cannabinoids on symptoms of obsessive-compulsive disorder: A human laboratory study. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32383271/
    Healthline. Does CBD helps with OCD? https://www.healthline.com/health/ocd/cbd-for-ocd#cbd-for-ocd
Komentarji
Ali ste vedeli? Konoplja in zdravje
Nazaj
Motnja pozornosti (ADHD)
Naprej
Panični napad