Košarica
0.00 €

Vnetnja so vzrok bolezni srca in ožilja, ne holesterol – CBD in holesterol

Čeprav se ljudje kar stresemo ob besedi “holesterol,” je ta snov v resnici esencialna za naše preživetje. Nedavna študija je pokazala, da se je za dolgoživost in preprečevanje nastanka kroničnih bolezni potrebno fokusirati na vnetja v telesu, ne na sam holesterol. V študiji so izpostavili vsa odkritja, ki prepričljivo napeljujejo bralca na to, da je za razvoj bolezni srca in ožilja bolj pomemben fokus vnetje, ki ga aktivirajo številni faktorji. V tem oziru smo raziskali tudi kako CBD zmanjša vnetna stanja v telesu in kako si pri preprečevanju nastanka srčno-žilnih bolezni lahko pomagamo sami. 

Holesterol je biološko izjemno pomembna snov

Holesterol je nenasičen alkohol v družini steroidov. Najdemo ga v ljudeh in živalih, saj je glavni gradnik celic – celične membrane, ki ji določa prepustnost. Sodeluje tudi v drugih pomembnih procesih v človeškem telesu – prenos signala celicam, prehajanje snovi iz celice v celico, pri razvoju nevronov in sinaps itn. Poleg tega na koži sodeluje pri sintezi vitamina D, steoridnih hormonov (kortizol, aldosteron, androgeni) in pri formaciji spolnih hormonov (testosteron, estrogen, progesteron).

Ker je lipofilen, se ne raztopi dobro v krvi. Zato se pri transportu zanaša na proteine – z njimi se spoji in skupaj tvorijo lipoproteine, ki potujejo po naši krvi. Dve glavni skupini lipoproteinov sta kratici za kateri ste gotovo že slišali – LDL in HDL, drugače poznana tudi kot slab in dober holesterol.

Razlika med slabim in dobrim holesterolom.

Razlika med dobrim in slabim holesterolom

V našo kri holesterol lahko pride skozi prehrano. Jetra ga sprovedejo iz hrane, ki jo zaužijemo. Ker pa je holesterol tako pomemben tudi v celičnih funkcijah, se lahko sintetizira direktno v vsaki celici našega telesa. Pri tem je vredno omeniti, da naj bi bili LDL delci glavni transporter holesterola v periferna tkiva, saj vsaj dve tretjini holesterola v našem sistemu prebiva v LDL obliki. Nasprotno pa se smatra, da HDL molekule delajo obratno – ekscesni holesterol pobirajo in ga vračajo v jetra za izločanje, kot pojasnujejo znanstveniki. Zato enačimo HDL z dobrim holesterolom.

Ravni holesterola v plazmi skupaj z LDL in HDL ravnijo holesterola so bila do sedaj glavni pokazatelj za bolezni srca in ožilja ter druge z maščobami povezane bolezni. Pa se z odpravljanjem holesterola sploh lahko izognemo omenjenim boleznim?

Kazanje s prstom na ravni holesterola, ne odpravlja vzroka za nastanek kroničnih bolezni

Običajno prepoznavamo naslednje dejavnike tveganja za nastanek kroničnih bolezni srca in ožilja: genetika, okolje, prehrana, življenjski slog idr. Zdi se, da prisotnost ali soobstoj teh dejavnikov tveganja sproža osnovne molekularne in celične mehanične procese, ki lahko vodijo do neprekinjenih kroničnih stanj v telesu in zato v izgubo homeostaze oziroma naravnega ravnovesja v tkivih.

Če na porušeno homeostazo (vnetja) tkiva ne dobijo protiuteži v obliki pravilnega odziva imunskega sistema in našega delovanja (uravnotežena prehrana, zdrav življenjski slog, prehranski dodatki), se razvijejo kronična stanja v telesu. Imenujemo jih kronične bolezni. Takrat moramo navadno poiskati pomoč zdravnika.

Holesterol ni krivec za nastanek kroničnih bolezni srca in ožilja, pač pa vnetja.

Holesterolna hipoteza

Znanstveniki so zato razvili hipotezo holesterola. Izhaja že iz 19. stoletja, ko so patologi prvič odkrili aterosklerozo. Trdi, da je za nastanek ateroskleroze kriva pasivna akumulacija holesterola na žilnih stenah, s tem pa naj bi nastale poškodbe žilnega tkiva. Ateroskleroza pa s časoma vodi v nastanek kardiovaskularnih bolezni. Takšna domeva prevladuje v svetu še danes, čeprav je precej netočna in znanstveno nepodprta. Izvira iz epidemiološke slike, statistike, in ne iz dejanskih dokazanih vzrokov in posledic.

Domneva se, da se ravni holesterola povečajo zaradi nepravilne presnove maščob (dislipidemia). Da bi jih znižali moramo zato zmanjšati vnos teh, hkrati pa jih znižati z zdravili kot je statin, ki ima dokazano številne negativne posledice. Predvsem za ženske v menopavzi in otroke. Pri prvih privede pogosto do sladkorne bolezni (diabetes tipa 2)  in številnih oblik raka, pri drugih pa je administracija takšnih zdravil slaba zaradi nerazvitosti možganov, ki se razvijajo vse do 25. leta, holesterol pa učinkuje na vzpostavljanje sinaps.

Vendar potrebno se je vprašati zakaj pride do nepravillne presnove maščob. Na naših rokah imamo torej problem – kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?

Holesterol in ateroskleroza sta povezana, vendar holesterol ni glavni krivec.

Holesterol ima vlogo pri zmanjšanju kroničnih bolezni srca in ožilja

Ker je holesterol esencialna biomulekula za funkcioniranje naših celic, se zato pojavi vprašanje: Koliko moramo zares zmanjšati ravni našega holesterola? Drastično zmanjšanje holesterola bi namreč lahko imelo fatalne posledice za naše zdravje. Predvsem je problematična formacija vitamina D in drugih lipidnih mulekul, ki imajo med drugim tudi proti-vnetne učinke. Zato nižja raven holesterola ne pomeni boljšega zdravja ali manjšega tveganja za kronične bolezni, kot so kardiovaskularne bolezni. Ohranjati je potrebno homeostazo, tudi glede holesterola, tako HDL kot LDL.

Prehrana je odgovor na zmanjšanje vnetnih stanj v telesu - mediteranska dieta.

Mediteranska dieta za dolgoživost in zdravje

Prav zagotovo smo že vsi slišali, da je mediteranska dieta najboljša dieta za dolgoživost in vsesplošno zdravje. Skupna značilnost prehrane med populacijami v Sredozemlju je sorazmerno visok prehranski vnos zelenjave, sadja, stročnic, polnozrnatih semen in mok, mononenasičenih maščob in oreščkov, čemur sledi zmerno uživanje rib, mlečnih izdelkov (predvsem sira in jogurta), alkohola in majhna poraba rdečega in predelanega mesa. V tem zaporedju! Vendar se je pri raziskavah populacij za tveganje nastanka srčnožilnih bolezni ob mediteranski dieti, napak oziralo zgolj na maščobne vrednosti te diete.

Res je, da se je v študije, ki so hotele reproducirati učinke mediteranske diete, vključilo tudi merjenje holesterola v krvi, ta pa se je participantom znižal. Vendar znanstveniki sedaj sklepajo, da je glavni blagodejni vpliv Mediteranske diete bilo pravzaprav izboljšanje endotelijske funkcije in zmanjšanje vnetnega okolja, vnetnih mediatorjev, biomarkerjev, kot je faktor, ki aktivira trombocite (PAF), in več citokinov. Iz raziskave izhaja tudi, da se je izboljšal oksidativni stres z nižjimi koncentracijami oksidiranega LDL in izboljašal profil apolipoproteina, s tem pa ugodno učinkoval na tvorjenje trombocitov in strjevanje krvi. Povedano zelo posplošeno – manjše vnetje pomeni manj holesterola.

Esencialne maščobne kisline in endokanabinoidni sistem

Kronično vnetno stanje v telesu = kronične bolezni srca in ožilja

Vnetje je fiziološka reakcija imunskega sistema, ki vzdržuje notranje ravnovesje, medtem ko je izpostavljen nenehno spreminjajočim se pritiskom okolja. Pritiski iz okolja so lahko mehanski, fizikalni, kemični, infekcijski, imunološki ali kot posledica poškodb ali presnovnih nepravilnosti.

Cilj vnetnega odziva je zmanjšati povzročitelja poškodbe tkiva in / ali zmanjšati te učinke, spodbuditi ustrezno celjenje ran in obnoviti tkivno homeostazo. Vnetne odzive sprožijo prirojeni zaznavni mehanizmi, ki zaznajo prisotnost mikrobne okužbe, stresnih ali umirajočih celic, izgubo celične celovitosti, kršitev pregrade itd. Imunski sistem ima pri tem vlogo organizatorja logističnega procesa odprave te motnje. V primeru pravilnega odziva, se vnetje razreši in bistveno ne prizadene tkiva.

Če imunskemu sistemu ne uspe trajno sanirati poškodbe tkiva, se razvije trajni vneni proces. To se dogaja kar pogosto, saj je povzročitelj vztrajen, velikokrat po naši zaslugi. Takšno vnetno stanje vodi v nadaljnje disfunkcije tkiva in v škodljive posledice in dolgoročno pomeni razvoj kroničnih bolezni.

Primer vpliva kroničnega vnetja na ravni holesterola

Med kroničnimi vnetnimi boleznimi lahko vnetja in okužbe povzročijo tudi številne spremembe v presnovi lipidov, vključno z zmanjšanjem HDL holesterola, zvišanjem trigliceridov, lipoproteina (a) in ravni LDL. Te spremembe ravni lipidov lahko sprva zavirajo vnetje ali se borijo proti okužbam; vendar lahko trajno vnetje prispeva k povečanemu tveganju za aterosklerozo.

Poleg tega, da vpliva na raven lipidov v serumu, vnetje vpliva tudi na delovanje lipoproteinov; LDL se lažje oksidira, saj je sposobnost HDL, da prepreči oksidacijo LDL, zmanjšana. Hkrati z zmanjšano sposobnostjo HDL, ki po telesu pobira odvečen holesterol v tkivih in ga pošilja v jetra, izgubimo to funkcijo. Večja kot je resnost osnovne vnetne bolezni, bolj dosledno so opažene te nepravilnosti v lipidih in lipoproteinih. Na endotelij torej ne vplivata holesterol in lipoproteini v serumu, temveč vnetni odziv.

10 pogostih težav, kjer lahko pomagajo CBD kapljice

Vpliv CBD na vnetja pomeni med drugim zmanjšanje holesterola v krvi

Kot smo v preteklosti že pisali, ima kanabidiol (CBD) reko endokanabinoidnega sistema blagodejne učinke pri številnih boleznih: kolitis, alergije, diabetes, huntingtonova bolezen, rak na dojkah, Parkinsonova bolezen, Alzheimer idr. Zaradi svojega protivnetnega delovanja ima CBD tudi učinek na holesterol, aterosklerozo in preprečevanje nastanka bolezni srca in ožilja.

Študije dokazujejo, da ima CBD vpliv na kardiovaskularni sistem. CBD deluje neposredno na izolirane arterije, kar povzroča akutno kot tudi časovno odvisno vazorelaksacijo. In vitro študija s CBD je pokazala vpliv na endotelijsko funkcijo. Z vplivom na endotelij CBD ščiti pred žilnimi poškodbami, ki jih povzroča okolje z visoko vsebnostjo glukoze, vnetjem ali indukcijo diabetesa tipa 2 na živalskih modelih, in zmanjšuje žilno hiperpermeabilnost, povezano s takšnimi okolji. Skupna tema teh študij je protivnetni in antioksidativni učinek CBD.

Prehranska dopolnila CBD in bolezni srca in ožilja.

CBD ščiti pred poškodbami

CBD ščiti pred poškodbami rehemije in ishemije ter pred kardiomiopatijo, povezano s sladkorno boleznijo, je dokazala in vitro študija. Podobno se je v drugi študiji ishemije-reperfuzije pokazalo, da CBD zmanjšuje velikost infarkta in poveča pretok krvi v živalskih modelih možganske kapi, občutljivih na antagonizem receptorjev 5HT1A.

Čeprav se zdi, da ima zdravljenje s CBD majhen učinek na hemodinamiko, CBD zmanjša kardiovaskularni odziv na stresne okoliščine, ki jih zavirajo antagonisti receptorjev 5HT1A. V krvi CBD vpliva na preživetje in smrt belih krvnih celic, njihovo migracijo in agregacijo trombocitov. Ti predklinični podatki podpirajo pozitivno vlogo zdravljenja srca in perifernih možganskih žil s CBD. Potrebno pa so nadaljnje študije na ljudeh.

Kako se holesterola lotimo sami.

Kako se lotiti povišanega holesterola

Čeprav se zdi, da smo že celo življenje izpostavljeni stresnim dejavnikom in nam zaradi narave družbe in sistema skoraj da ni pomoči, ne smemo obupati. Stres na telo so lahko tudi negativne misli in občutki. Hkrati je stres tudi onesnažen zrak. Zaradi njega na primer prihaja do veliko vrst alergij. Vendar dihati moramo. Kaj zdaj?

Začnimo pri sebi

Najprej moramo pomesti pred lastnim pragom. V prvi vrsti se je treba znebiti slabih navad in spremeniti življenjski slog. Kajenje, prekomerno uživanje alkohola, procesirane hrane, enolična prehrane, premalo gibanja in preveč sekiranja je recept za neravnovesje našega telesa, ki vodi v slabo zdravje. Kot zanimivost, prekomeren stres na telo je tudi preveč intenzivna športna vadba. Pri njej prihaja do poškodb, ki jih naše telo poleg vseh strupov, ki jih dnevno prostovoljno zaužijemo, na dolgi rok vse težje odpravlja. Skrivna receptura se skriva v ravnovesju.

Mediteranska dieta dokazano vpliva na znižanje vnetnih stanj.

Prehrana

Nobena hrana v naravi ni v takšni obliki, da bi se je lahko prenažrli. Če vzamemo za primer konopljina neoluščena semena, so ta odličen prigrizek in resnično dobro vplivajo na nas, ker imajo idealno razmerje omega maščobnih kislin 1:3. Vendar vsebujejo tudi mangan, ki je v manjših količinah potreben za naše telo, pri prekomernih pa nas od njega lahko boli glava. Da bi ga zaužili preveč, bi morali pojesti preko 100 gramov semen. Pa jih zares lahko? Neoluščena konopljina semena so super hrustljav in okusen prigrizek, vendar si ne predstavljamo, da bi se jih lahko kdo lotil več kot 100 gramov na enkrat. Kaj nam to pove?

Bolj kot je procesirana hrana, npr. moke, mlečna čokolada, mleto meso, sladkor in slaščice idr., večja je možnost, da jo bomo zaužili preveč in bo na nas imela toksičen učinek. Zato se držite neprocesirane hrane kot le lahko: zelenjava, sadje, polnovredna raznolika žita, oreščki, neprocesirano meso. Zgoraj smo omenili tudi mediteransko dieto. Kuhanje iz surovin je lahko pravi užitek, če se ga lotite pravilno. Zlato pravilo govori, da naj bo na krožniku vedno polovica zelenjave, četrtina hidratov in četrtina vira proteinov (meso ali stročnice). Ne pozabite pa na zdrave prigrizke – sadje, oreščke in semena.

Gibanje

Gibanje pospešuje številne procese v telesu. Zaprtost je na primer navadno povzročena zaradi slabe peristaltike, ki jo lahko brez težav pospešimo z zasuki, trebušnjaki ali že z navadnim sprehodom, ko se oziramo po prelepi naravi okoli nas. Vse več je zaprtosti v teh časih, ko 8h + sedimo za pisalnimi mizami in pri tem še nepravilno sedimo. Potem pa se odpravimo domov sede v avtomobilu, se usedemo za jedilno mizo in potem v sede gledamo televizijo na kavču, dokler se ne uležemo v posteljo.

Recept za gibanje naj bo 5x tedensko po 30 intenzivnih minut. Kaj to pomeni? Intenzivnost merimo glede na povišan utrip srca. Ta naj bo nekje med 120 do 140 udarcev na minuto. V praksi to pomeni, da imaš pri gibanju občutek kot da bi pravkar zlezel na manjši hrib. Še bolje kot v telovadnici, si privoščite svež zrak v naravi. Odpravite se na sprehod, če je le mogoče. Dnevni sprehodi v naravi dokazano znižujejo stres, izboljšajo spanec in zdravje.

Meditacija vpliva na znižanje ravni holesterola.

Stres

Kroničnemu psihičnemu  stresu se je možno izogniti, čeprav se sliši nemogoče. Nekateri stresni odzivi so pozitivni, predvsem pri situacijah, kjer je naše življenje ogroženo. Žal nas vsakodnevne situacije silijo v prav takšne odzive, kot če bi nam bil lev ves čas za petami. Takšen pretiran kroničen stresni odziv je lahko tudi posledica naučenosti. Kar pa se Janezek nauči, to Janezek zna. Samo spremeniti mu je potrebno učno lekcijo.

Poskusite z meditacijo. Ta naj bi po mnenju strokovnjakov zmanjšala tudi možnost za nastanek bolezni srca in ožilja, kot so dokazali v nedavni študiji. Pri zmanjševanju stresnega odziva vam lahko dokazano pomagajo tudi CBD kapljice. Študije so namreč pokazale učinkovitost CBD-ja kot anksiolitične spojine, kar pomeni, da lahko razbremeni kopico simptomov, ki so značilni za stres, depresijo in anksioznost. Predvsem pa pomaga, da se na stres ne odzivate tako burno.

Prehranska dopolnila

Prehranska dopolnila niso odgovor na vse težave. Enako kot zdravila ne.

Dopolnila so del odgovora na težave. Prvi del je vsekakor prehrana, gibanje in odpravljanje stresa. Z dodatkom CBD konopljine smole ali kapljic, pa vplivamo na delovanje endokanabinoidnega sistema. Kanabinoidi dopolnjujejo vlogo nam lastnih kanabinoidov in preko zapletenega sistema receptorjev vplivajo na vse druge fiziološke procese. Na ta način vplivajo na ravnovesje telesa, pomagajo imunskemu sistemu pri odpravljanju vnetnih stanj ter pri vzpostavljanju ponovne homeostaze.

Povzetek

Dejanski vzroki za povišan holesterol in bolezni srca in ožilja se skrivajo v vnetnem stanju telesa. Ta so posledica slabega življenjskega sloga, premalo gibanja, bolezni, virusov in vseh toksinov, ki jih prostovoljno ali neprostovoljno zaužijemo dnevno.

Sprva se ravni holesterola povišajo kot odziv na vnetno stanje. Če se to stanje s pomočjo imunskega sistema in našega vpliva kmalu ne razreši, ker ne odpravimo dejanskega vzroka vnetja, dobimo kronično povišan holesterol.

Vseeno pa lahko vplivamo na ravni holesterola. S tem, da odpravljamo vnetja in pomagamo telesu se vrniti v homeostazo. To lahko počnemo preko diete (primerna je npr. mediteranska dieta), z vnosom prehranskih dopolnil, kot je CBD, z zmanjšanjem stresa, ki ga povzroča življenjski slog, in zmernim, a rednim gibanjem.

CBD smola preko endokanabinoidnega sistema deluje protivnetno in posledično vrača telo v homeostazo.

 

Viri:

  1. Inflammation, not Cholesterol, Is a Cause of Chronic Disease: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5986484/
  2. New Insights into Cholesterol Functions: A Friend or an Enemy?: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6682969/
  3. How ‘good cholesterol’ stops inflammation: https://www.sciencedaily.com/releases/2013/12/131209105240.htm
  4. Is the cardiovascular system a therapeutic target for cannabidiol?: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3579247/
  5. A Lunchtime Walk in Nature Enhances Restoration of Autonomic Control during Night-Time Sleep: Results from a Preliminary Study: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4808943/
  6. Meditation and Cardiovascular Risk Reduction: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5721815/
Komentarji
Ali ste vedeli? Konoplja in zdravje
Nazaj
Nega obraza s CBD kozmetiko CannabiGold
Naprej
Esencialne maščobne kisline in endokanabinoidni sistem