Košarica
0.00 €

Zakaj zbolimo za anksioznostjo? – Dejavniki za razvoj anksioznosti

Dejavniki za nastanek anksioznosti se lahko skrivajo v možganih.

Se še spomnite, kako smo pri članku “Vnetja so vzrok bolezni srca in ožilja, ne holesterol” govorili o spremembah tkiv in funkcij našega telesa zaradi kroničnega stresa? Tudi pri anksioznosti in ostalih duševnih motnjah ima biologija veliko vlogo, ki lahko trajno spremeni odziv naših možganov na stres. Rezultat? Ne samo anksioznost, ampak anksiozna motnja. Ampak gremo lepo po vrstih.

Ko se prepletejo biologija, sociologija in psihologija

Morda že iztrošena debata o naravi in okolju oziroma ang. nature vs nurture, vendar za splošno razumevanje človeka, nadvse pomembna. Tudi pri duševnih težavah se prepletata okolje in biološka danost. Pri okolju ciljamo na psihološki razvoj posameznika, družino in kulturo, kjer je posameznik odraščal ter socio-ekonomske dejavnike. Pri biološki danosti pa na hormonska neravnovesja in gene. Zanstveniki trdijo, da imamo tudi takšne, ki lahko naše življenje predispozirajo za anksioznost.

Ste perfekcionisti? – psihološka perspektiva

Psihološki vzroki za nastanek anksioznosti se tičejo predvsem našega doživljanja sveta. Za primer lahko postavimo potrebo po stalnem samo-ocenjevanju, popolnem nadzoru nad situacijami in lastnim telesom ter slabo samopodobo. Takšne osebnostne lastnosti so velikokrat razlog za nastanek anksioznosti. Predvsem pri tisti vrsti anksioznih motenj, kjer prevladuje tudi obsesivno kompulzivna motnja in paranoja. Slednji se ne morejo otresti občutka, da bo šlo v nekem dogodku v prihodnosti narobe prav vse kar gre lahko.

Obsesivno-kompulzivna motnja je lahko krivec za nastanek anksioznosti.

“Osebnostne lastnosti, ki prispevajo k nastanku anksioznosti, so čustvena nestabilnost, zadržanost, umikanje pred neznanim, perfekcionizem, velika potreba po varnosti, potreba po nadzoru in nizko samospoštovanje,” definirajo pri NIJZ.

Priznajmo si, nekateri ljudje smo/so bolj nagnjeni k nadzorovanju in temačnim mislim, kot drugi. Zato se naslednjič, ko vas popadejo, vprašajte, ali je takšno nerviranje glede stvari, ki jih ne morete nadzorovati, resnično potrebno? Se lahko znebite občutka tesnobe, ki vas pri tem obdaja ali potrebujete zunanjo pomoč? Če se sami ne morete pripraviti k temu, že dlje časa ob tem čutite stiske in fiziološke odzive, kot so glavoboli, prekomerno nenadno potenje, čeprav ni vroče, drget, slabost idr., je potrebno posikati pomoč. Lahko, da je vaša anksioznost prerasla v anksiozno motnjo. Takrat je potrebno ukrepati. Za začetek si lahko preberete kako CBD vpliva na anksiozna stanja.

Nekaj slabega se je nekoč zgodilo, sedaj pa raje posedate doma?

Veselo greste na večerjo v restavracijo na tretji zmenek, na kar ugotovite, da boste pravkar dobili košarico. Ta neljubi dogodek se nikakor ni skladal z vašo predstavo oziroma fantazijo, kaj se bo danes tukaj zgodilo.

Najprej zardite, nato se sključite sami vase, v ušesih vam razbija in vaš vid postane rahlo zamegljen. To vsekakor je travmatičen dogodek. Ker ga nočete podoživeti, greste vedno po daljši poti v službo, šolo ali k zdravniku, samo da ne bi šli mimo te restavracije. Morda še v restavracije na splošno nehate hoditi, za zmenke pa kar na lepem nimate časa. Lahko da se spopadate z anksioznostjo.

Izogibalno vedenje je lahko pokazatelj, da imate anksioznostno motnjo.

Ali je anksioznost ob stresnih dogodkih normalna?

Vsi imamo določena pričakovanja. To je človeška zmožnost in specifika, ki nas loči od živalskega sveta. Ljudje si lahko zamislimo prihodnost in si ustvarimo pričakovanja. Vendar, ko nas neskladje dogodkov z našimi pričakovanji pripelje do obupa, anksioznega odziva, ki se ponavlja v prihodnosti ali pa razvijemo izogibalno vedenje, takrat je potrebno poiskati pomoč.

Zgodi se nam lahko veliko neljubih stvari. Lahko je tudi povsem nepričakovan dogodek in v vas brez vašega vplivanja sprocesira težak anksiozni odziv. Anksiozen odziv je naraven odziv, vendar lahko preraste v motnjo. Izogibanje “kraju nesreče”, je zagotovo pokazatelj, da se morate s strahom spopasti. Pri tem vam lahko pomagajo tudi CBD kapljice.

Takšni dogodki so pogosto izguba službe, mobing na delovnem mestu, smrt bližnjih, psihološko težavna razmerja, psihične in fizične zlorabe idr.

Psihologija in okolje lahko spreminjajo našo biologijo?

Kot smo videli pri kardiovaskularnih boleznih, lahko dolgotrajni stresni dejavniki spreminjajo tudi našo biologijo. Pri boleznih srca in ožilja, kroničen fiziološki stres povzroči spremembo tkiva obtočil. Kaj pa se zgodi z našo biologijo, če se veliko sekiramo, nerviramo, mislimo vedno le na najslabše in imamo hude ponavljajoče se anksiozne odzive? Psihološka bolečina je prav tako lahko krivec za spremembo biologije.

“Gre za pojem, ki nadgrajuje telesno bolečino. Psihološka bolečina oz. ne-telesno trpljenje lahko povzroči podobne spremembe v možganih kot fizična bolečina (primer psihološke bolečine je socialna izključitev).” (2)

Biološki dejavniki za razvoj anksioznosti

Ko govorimo o razvoju anksioznosti z vidika biologije, ciljamo na:

  • dednost (geni),
  • živčne sisteme
  • hormonske vplive.

Ti biološki dejavniki lahko vplivajo na nastanek anksioznih motenj.

Moja mama ima anksioznost, ali jo bom imela tudi jaz? – Dednost in anksioznost

Pri genetiki gre za izredno zakomplicirano vzročno posledično zvezo. Lahko podedujemo gen za muzikaličnost, vendar, če odraščamo na otoku brez inštrumentov in glasbe, ali ga bomo razvili?

Desnost psiholoških motenj je pogojena z okoljem in enakimi izkušnjami.

Nekatere duševne motnje se pogosto pojavljajo v eni družini v več generacijah. To je lahko posledica genov, ne moremo pa mimo dejstva, da živijo z istimi geni tudi v podobnem okolju. Družinski člani si delijo tudi izkušnje, spoznanja, osebnostne značilnosti, ki jih s pomočjo učenja prenašajo iz roda v rod.

Vsi ti dejavniki imajo vpliv na način delovanja osrednjega živčevja. Govorimo o epigenetskem vplivu okolja na izražanje genov. Takšne spremembe pa se lahko vpišejo v biologijo posameznika, ki jih nato z DNK prenašamo iz generacije v generacijo. (3)

To nisem jaz, to so moji možgani – Živčni sistemi

Čeprav se ni nikoli dobro izgovoriti na svojo fiziologijo, kot si odrasel in se vedeš skrajno trapasto, je ta lahko razlog za določene odzive. Pri anksioznih odzivih gre lahko tudi za neravnovesje v možganih.

Biološka teorija za nastanek duševnih težav, označuje kot glavnega krivca spremenjeno strukturo možganskih funkcij. Poleg funkcij, pa so pomembne tudi snovi, ki jih izločajo celice in neravnovesje med njimi. Vendar je vprašanje koliko je bilo takšnega neravnovesja pridobljenega in koliko prirojenega. Če stalno doživljate stresne motnje, psihično ali fizično zlorabo, se lahko fiziologija spremeni. (2)

Zato se tudi klinični psihologi in psihiatri zatekajo k fito-farmacevtskimi sredstvi komplementarno s psihoterapijo. Nekaj je v pogovoru in razreševanju problemov psihološko, nekaj pa v tem, kako so se naši možgani naučili odreagirati v določenih situacijah. To je lahko trdovraten oreh, na srečo pa imamo danes znanje in s fitofarmacevtskimi sredstvi uravnavamo odzive naših možganov. (4)

Hormoni na zabavi – Hormonski vpliv na razvoj anksioznosti

Duševne motnje so lahko posledica hormonskega neravnovesja. Najpomembnejši hormoni, ki močno prispevajo k razvoju anksioznosti so serotonin, dopamin, noradrenalin, adrenalin, gamaaminomaslena kislina, glutamat in acetilholin. Nekaj pa ima z vsem skupaj opraviti tudi melatonin.

V povezavi z anksioznostjo, je serotonin zelo pomemben. Kako CBD lahko uravnava proizvodnjo serotonina, smo že pisali. Serotonin je pomemben hormon, hormon sreče. Uravnava pa razpoloženje, anksioznost in spanje.

Noradrenalinski sistem je zadolžen za uravnavanje budnosti in odziv na stres. Melatonin nas zvečer umiri, da lahko zaspimo. Zato je spanje pri anksioznosti včasih problematično.

Gamaaminomasledna kislina GABA pa deluje kot zaviralni živčni prenašalec. Nanj lahko vplivamo z zdravili, kot je benzodiazepin.

Kaj je bilo prej – kokoš ali jajce?

Preko vse te izmuzljive razlage za razvoj anksioznosti, nam je lahko jasno, da ni enoznačnega odgovora ali glavnega krivca. Endokrini sistem z vsemi hormoni lahko povzroči nastanek duševnih bolezni, lahko pa duševne bolezni, kot posledica recimo stresnih dogodkov, povzročijo nastanek motenj v endokrinem sistemu.

V telesu imamo nekakšno stresno os, ki med seboj povezuje hipotalamus, hipofizo in nadledvične žleze. Ti organi slovijo kot glavni proizvajalci hormonov. Stres zbudi vse tri hkrati in v krvni obtok se spusti veliko kortizola. Če se to dogaja pogosto, postane to naša nova normalnost in standardni odziv. V tem oziru je ta os kronično aktivirana in povezujemo jo lahko z duševnimi težavami in anksioznostjo.

Kot zanimivost, tudi prolaktin je lahko krivec za razvoj anksioznosti. Prolaktin je v prvi vrsti poznan, kot hormon, ki nam omogoča izločanje mleka. Vendar ima tudi druge učinke! Vpliva na dopaminergične nevrone.

Povečana vrednost prolaktina tako lahko privede do depresivnosti, anksioznosti in zmanjšanje tolerance na stresorje. (3)

Povzetek

Zakaj točno se razvije anksioznost, ne more z gotovostjo trditi noben znanstvenik. Obstajajo pa različne teorije.

Psihološka teorija predpostavlja, da so vaše osebnostne značilnosti, kot je bolna želja po popolni kontroli, razlog za nastanek anksioznih motenj.

Biološka teorija predpostavlja, da lahko podedujemo določene gene, ki se nato v okolju realizirajo ali pa ne. Če smo čez življenje anksiozni, se to lahko zapiše tudi v naš DNK, ki ga prenesemo svojim otrokom. Vendar ni vse tako preprosto.

Razlog, da se nek gen realizira, je lahko tudi v okolju, s čimer pridemo do socio-ekonomske teorije. Stresni dogodki v življenju so navadno glavni krivec, da nekaj kar smo podedovali tudi realiziramo.

Ker ni enoznačne razlage, lahko sklepamo, da gre pri razvoju anksioznosti za več prepletajočih se dejavnikov.

Morda ni toliko važno kako se razvije anksioznost, čeprav je razumevanje včasih ključ do ozdravitve. Pomembneje je, da se vprašate ali se še vedno lahko sami spopadate z anksioznimi odzivi ali potrebujete pomoč. Ko je vaše življenje skrajno oteženo zaradi anksioznosti, je čas, da se premaknete naprej. Preberite si, kako CBD učinkuje na anksioznost.

Imate tudi vi znake anksioznosti? Kako se spopadate z njimi?

Brezplačno konoplja svetovanje
Viri

  1. Ko te strese stres – Kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje – priročnik. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/ko_te_strese_stres.pdf
  2. Spopadanje z anksioznostjo v Sloveniji – magistrska naloga z empirično raziskavo: http://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=6829&lang=slv (12.8.2021)
  3. Pregelj, Peter. 2013. »Večvzročnost duševnih motenj.« V Psihiatrija, ur. Peter Pregelj, Blanka Kores Plesničar, Martina Tomori, Bojana Zalar in Slavko Ziherl, 82-94. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in Psihiatrična klinika Ljubljana.
  4. Mate, Gabor. 1999.”Scattered minds. The origins and healing of attention deficit disorder.” London: Vermilion.
Komentarji
Ali ste vedeli? Konoplja in zdravje
Nazaj
Slovenci in anksioznost – Raje k zdravniku, kot k terapevtu
Naprej
Recept za boljši spanec: CBD in melatonin